Količina heroina, ki sem si jo vbrizgal, bi morala ubiti pet ljudi!

A glede na to, da je danes med nami, samomora navsezadnje le ni storil, čeprav je vzel, kot pravi sam, konjsko dozo − vbrizgal si je tolikšno količino čistega heroina, ki bi morala ubiti pet (droge vajenih) ljudi.

Kaj se je dogajalo tistega skrivnostnega večera in kako je izventelesna izkušnja skorajšnje smrti vplivala na njegovo nadaljnje življenje?

"Zavestno sem se odločil, da končam življenje, da tako ne morem več. Čakalo me je polno obravnav na sodišču, nisem videl več nič od življenja, rekel sem si − konec. Ampak ni bil moj čas, očitno. Takrat sem še verjel, da je to življenje eno in edino, da ni po smrti nič. Ko si vbrizgaš tako količino, prideta v tvoje telo dobesedno vihar in potem tema. Heroin sem si vbrizgal okoli 10., 11. ure zvečer, zbudil pa sem se okoli 5. ure zjutraj. Vmes pa doživljanje! Zavedal sem se vsega, kar sem naredil. Nekako sem se dvignil iz sebe in se gledal dol, kako ležim tam z iglo v roki, dvignil sem se še višje, nad Cukrarno, kjer se je to zgodilo. Začutil sem veliko žalost … Na neki točki pa me je začela prežemati božanska lepota. Težko je opisati ta občutek. Še vedno sem imel občutek, da sem živ, čeprav nisem čutil telesa. Čutil sem močno prisotnost bitja, sile, boga, kakorkoli že pač to imenujemo. Iz te svetlobe je najprej prišel moj stari oče Matija Jan, ki mi je rekel, da se moram vrniti nazaj. Potem je prišla še stara mama, ki me je želela objemati … To zavedanje imam še danes. Jaz sem vedel, da sem tisti, ki se mora odločiti. In odločil sem se za življenje, čeprav sem vedel, da me na Zemlji čakata bolečina in trpljenje. Ko sem sprejel to odločitev, sem se zbudil …"

Več o zanimivi Miranovi življenjski poti si oglejte v spodnjem videu:

AKTUALNI KLEPETOVI DOGODKI.