Petek, 1. 6. 2018, 4.00
6 let, 5 mesecev
Zakaj bojkotiranje volitev ni rešitev in zakaj znani Slovenci tega ne počno? #video
Nižja ko je udeležba na volitvah, večja je relativna moč tistih strank, ki imajo bolj zanesljivo volilno bazo, vse večji padec volilne udeležbe komentira analitik Andraž Zorko. Kaj se bo zgodilo, če bodo v nedeljo volišča samevala?
Volilna udeležba v Sloveniji je od prvih državnozborskih volitev leta 1992 do predčasnih parlamentarnih volitev leta 2014 padla za kar 33,9 odstotka.
Zadnjih državnozborskih volitev leta 2014 se je udeležilo 51,7 odstotka volivcev, na jesenskih predsedniških volitvah je glasovalo zgolj 43,6 odstotka polnoletnih državljanov. Po napovedih inštituta Mediana bo to nedeljo državljansko pravico izkoristilo okoli 50 odstotkov volilnih upravičencev. Petina od njih še ni odločena, komu bodo podelili svoj glas.
Čeprav strokovnjaki poudarjajo, da je upadanje volilne udeležbe svetovni trend, je znotraj EU višji porast volilne abstinence od Slovenije zaznala le še Romunija.
Nižja ko je udeležba, večja je moč strank z zanesljivo volilno bazo
Temu, da neudeležba na volitvah vpliva na relativni izid strank, ki se uvrstijo v parlament, pritrjuje Andraž Zorko, raziskovalec javnega mnenja v družbi Valicon.
"Nižja ko je udeležba, večja je relativna moč tistih strank, ki imajo bolj zanesljivo volilno bazo," pravi Zorko. To ponazori s primerom stranke SDS, ki v Sloveniji velja za stranko z najbolj zanesljivim volilnim telesom.
"Povsem empirično gledano vsak državljan, ki ne glasuje, soustvarja sliko parlamenta, kot ga izvolijo tisti, ki glasujejo. Pri tem imajo večjo korist stranke, ki dobijo največ glasov, relativno razmerju med oddanimi glasovi," pojasnjuje Andraž Zorko iz Valicona. "SDS lahko letos doseže 300 tisoč glasov, ker bodo vsi skoraj zagotovo prišli na volišča. Če bo udeležba 50-odstotna, bi to predstavljalo 35 odstotkov vseh veljavnih glasovnic oziroma od 31 do 32 poslanskih mandatov. Če pa bo udeležba višja – ocenjujem, da je mogoči maksimum letos pri 60 odstotkih –, bi tistih 300 tisoč glasov predstavljajo okoli 30 odstotkov glasov oziroma od 25 do 26 poslanskih mandatov," pojasnjuje Zorko.
Udeležba še bolj vpliva na stranke, ki se borijo za vstop v parlament
Dodaja, da je lahko volilna udeležba bolj usodna z vidika majhnih strank, ki se gibljejo na robu vstopa v parlament. Če bo udeležba okoli 50-odstotna, bo za njihov vstop zadostovalo 35 tisoč glasov, če bo 60-odstotna, pa bodo male stranke za preboj v parlament potrebovale okoli 40 tisoč glasov.
"Povsem empirično gledano pa vsak, ki ne glasuje, soustvarja sliko parlamenta, kot ga izvolijo tisti, ki glasujejo. Pri tem imajo večjo korist stranke, ki dobijo največ glasov, relativno razmerju med oddanimi glasovi," pojasnjuje Zorko.
Neveljavna glasovnica ima enak učinek kot neudeležba
Če volivec odide na volišče, a v znak upora ali državljanske nepokorščine odda neveljavno glasovnico, je ta enakovredna neudeležbi, saj ima enak učinek, kot da na volišče ne bi odšel. Odstotki prejetih glasov se namreč izračunajo glede na število oddanih veljavnih glasovnic.
Neveljavna glasovnica je enakovredna neudeležbi, saj se odstotki prejetih glasov izračunajo glede na število oddanih veljavnih glasovnic. Temu bi zato lahko rekli aktivna neudeležba, dejansko pa je učinek enak. "Temu bi zato lahko rekli aktivna neudeležba, katere učinek je dejansko enak kot neudeležba. Ta delež z leti sicer pada. Največji je bil na prvih volitvah leta 1992, ko je bilo neveljavnih glasovnic skoraj 90 tisoč oziroma skoraj sedem odstotkov, najmanjši pa na zadnjih volitvah, ko jih je bilo manj kot 12 tisoč oziroma 1,3 odstotka," spomni Zorko.
Opozarja še, da bojkotiranje volitev ne pomeni akta upora oziroma državljanske nepokorščine. "To je glas za tiste, ki jih bodo namesto tebe izvolili drugi," je jasen Zorko.
Zakaj na volitve redno hodijo znani Slovenci?
"Volitev se redno udeležujem zato, ker se v nasprotnem primeru nad politiko nimam pravice pritoževati. Čeprav se dogaja, da kandidata voliš na podlagi obljub, ki jih po izvolitvi pogosto ne izpolni, ga lahko vsaj pošlješ v tri krasne.
Delno se strinjam s tem, da je bojkotiranje volitev znak državljanske nepokorščine. A tudi meni je težko oditi na volišče, saj nisem podpornik nobene stranke ali kandidata. Izbrati moram najboljše, kar je na voljo."
"Na volitve hodim zato, ker soodločam o tem, kdo bo imel v rokah škarje in platno države, v kateri živim.
Čeprav se politična kultura niža, politiki pa se trudijo ljudem zagabiti vse, kar je političnega, in jih skušajo premamiti v volilno apatijo, je nujno prispevati svoj delček v mozaik. Sistem, v katerem živimo, sicer ni idealen, a ponujene priložnosti moramo izkoristiti in jih obrniti sebi v prid. Bojkotiranje volitev ni rešitev."
"Ker smo z vstopom v demokratično družbo pridobili pravico in odgovornost, da sami odločamo o državnih voditeljih, se volitev redno udeležujem.
Če z izborom nismo zadovoljni, za to ni kriva država, temveč volivci. Če se ne moremo soočiti s predpostavko, da velik del ljudi voli drugače kot mi, gre za naš problem.
Neudeležba zmanjšuje kredibilnost izvoljene vlade, a za to smo krivi državljani. Volivci s tem pokažemo, da nam je vseeno. Tedaj tudi nimamo pravice, da se nad izvoljeno vlado pritožujemo. Ko se s čim ne strinjamo, nam ni vseeno, ko bi morali na volitve, pa najdemo številne izgovore."
21