STRANKA MODERNEGA CENTRA (SMC)

Ustanovljena: 2014 kot Stranka Mira Cerarja

Predsednik: Miro Cerar (od 2014; drugi mandat)

Ključni ljudje: Milan Brglez (podpredsednik), Dragan Matić (predsednik sveta), Aleksandar Kešeljević (predsednik programske konference), Erik Kopač, Violeta Bulc (evropska komisarka), Jože Artnak (generalni sekretar), Mitja Sojer (član izvršnega odbora), Boris Koprivnikar (član izvršilnega odbora), Lilijana Kozlovič (članica izvršnega odbora), Mitja Bervar (predsednik lokalnega odbora SMC Ljubljana).

Kratek opis: gre za stranko, ki je v nekaj mesecih prehodila pot od ustanovitve do vodenja vlade. V štirih letih ji ni uspelo oblikovati trdne notranje strukture, še manj pa močne volilne baze (ima manj kot tisoč članov). Umešča se v politično sredino. Zagovarja pretežno liberalne vrednote z odmiki na posameznih področjih. Pri zdravstvu je njen program bližje levici, na področju azilne politike pa se je ves čas zavzemala za stroge pogoje za prosilce in postavitev žice na mejo. V prvem delu mandata je strogo sledila načelu uravnoteženih javnih financ, a to doktrino po odhodu Dušana Mramorja iz vlade in zahtevah javnega sektorja začela opuščati. Po marčevskem odstopu Mira Cerarja s položaja predsednika vlade se POskuša kljub štiriletnemu vodenju vlade pozicionirati kot novinec na politični sceni, ki se bori proti "etabliranim strankam".

Mednarodne povezave: Evropski liberalci (ALDE)

Obdobje v vladi: 2014–danes (marca je Cerar odstopil kot premier, vlada pa opravlja le še tekoče posle)

Afere

Stranko so v obdobju zadnje vlade v pomembni meri zaznamovali notranji spori in odhodi. Že takoj po volilni zmagi se je zgodil razkol, po katerem sta jo zapustila poslanec Bojan Dobovšek in Peter Jamnikar, zdaj ključna moža novoustanovljene stranka Dobra država. Ko je Milan Brglez nasprotoval zakonu o tujcih, ga je Cerar pozval k odstopu, a sta spor pozneje zgladila.

Srečne roke ni imela stranka tudi pri izbiri nekaterih ministrov. Zaradi plagiatorstva je položaj ministrice za izobraževanje morala zapustiti Klavdija Markež. Dolgo časa pa se je vleklo tudi iskanje ministra za gospodarstvo, saj so zaradi različnih razlogov iz igre za ta položaj izpadli že predlagani Ervin Pfeifer, Jože Petrovič in Gojko Koprivec.

Državni sekretar Jure Leben je moral leta 2014 ministrstvo za okolje zapustiti zaradi lažnega magistrskega naziva, a je dve leti pozneje isti položaj zasedel na ministrstvu za infrastrukturo. Po objavi prispevka je zatrdil, da je storil napako.

Še dva člana vlade iz kvote SMC, Majo Makovec Brenčič in Dušana Mramorja, je obremenjevala afera z dodatki za stalno pripravljenost, zaradi katere je pred tem odstopila tudi Stanka Setnikar Cankar, ministrica za šolstvo iz kvote SMC.

Vse odmevnejše afere so bile povezane z delovanjem SMC znotraj vlade.

• Nekdanji generalni sekretar vlade Darko Krašovec je odstopil po tem, ko se je razkrilo, da je kot pravni zastopnik ženinega podjetja v sporu z državo zahteval izločitev vseh sodnikov.
• Nakup žičnate ograje na meji s Hrvaško. Vlada je skoraj dve leti prikrivala vse pomembnejše podatke o poslu, ki ga je za 3,5 milijona evrov dobilo žalsko podjetje Minis.
• Zdravstveni resor, ki ga vodi Milojka Kolar Celarc, se je znašel na udaru zaradi dogajanja na otroški kirurgiji, zamenjav v UKC Ljubljana in daljšanja čakalnih vrst.
• Pri drugem tiru Divača–Koper minister za infrastrukturo Peter Gašperšič ni javno razkril vsebine meddržavnega sporazuma z Madžarsko.

Pogovor z Mirom Cerarjem v predvolilni oddaji Volitve: nov začetek na Planet TV:

1. del:

2. del:

3. del: