Petek, 24. 8. 2018, 15.13
6 let, 2 meseca
Nova vlada, stari obrazi: Šarec očitno stavi na težkokategornike #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
49
Glavnino nove slovenske vlade bodo očitno predstavljali stari politični obrazi. Poleg dveh nekdanjih predsednikov vlad in dolgoletnega ministra, ki je vodil že tri različna ministrstva, Šarčevo naklonjenost uživajo tudi nekateri preizkušeni kadri iz Cerarjeve vlade. In katere resorje naj bi zasedli? Tiste, na katere bi morala svoje kandidate za ministre predlagati LMŠ.
Največji vladni stranki so v novi vladi, ki jo bo vodil predsednik vlade Marjan Šarec, pripadla ministrstva za finance, notranje zadeve, zdravje in javno upravo. V LMŠ svojih kandidatov za ministre še ne razkrivajo oziroma so glede tega še skrivnostni.
Medtem ko kandidat za ministra za javno upravo še ni znan, se kot naslednik Milojke Kolar Celarc na čelu zdravstvenega ministrstva omenja nekdanji generalni direktor zavoda za zdravstveno zavarovanje Samo Fakin.
Bo Cerarjeva ministrica za finance postala Šarčeva ministrica za finance?
V igri za preostala resorja LMŠ naj bi bila medtem preizkušena kadra iz odhajajoče Cerarjeve vlade. Za vodenje finančnega ministrstva se kot najbolj vroča kandidatka omenja ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, ki opravlja tekoče posle.
Cerarjeva finančna ministrica, ki se je na čelo ministrstva zavihtela leta 2016, po odstopu Dušana Mramorja, pogovorov s Šarcem ni zanikala. Hkrati naj bi v luči Šarčevega sodelovanja z Levico že poudarila, da ne bo privolila v čezmerno proračunsko porabo.
Cerarjeva finančna ministrica Mateja Vraničar Erman bi v Šarčevi vladi utegnila nadaljevati delo prve finančnice v državi.
Čeprav Vraničar-Ermanova ni članica SMC, je v Cerarjevi vladi spadala med ministre iz kvote SMC. Šarca to očitno ne moti, morebiten prestop ministrice k Šarcu pa je že pozdravil njen še vedno aktualni šef Miro Cerar, ki je izjavil, da bi bil ob njenem vnovičnem imenovanju za ministrico zadovoljen.
Desna roka Vesne Györkös Žnidar na čelo notranjega ministrstva?
V četrtek so se pojavile tudi informacije, da je med kandidati za notranjega ministra tudi aktualni državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic. Šefica je slovenska javnost spoznala leta 2015, ko je namesto notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar iz vrst SMC novinarje in javnost obveščal o razvoju dogodkov v času begunske krize.
SMC bo v novi vladi sicer imela štiri ministrstva. Predsednik stranke Miro Cerar naj bi postal novi zunanji minister, odhajajoči minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek pa naj bi ostal na omenjeni funkciji. Kdo bo zasedel položaj ministra za okolje in prostor ter ministra za delo, družino in socialne zadeve, bo znano v ponedeljek.
Med kandidati za novega ministra za notranje zadeve se je včeraj pojavilo tudi ime državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Boštjana Šefica.
Katičeva z obrambe na pravosodje, Kopač-Mrakova naj bi postala državna sekretarka
Jasno pa je, kdo bo vodil resorje, ki pripadajo stranki SD. Andreja Katič kljub kritikam, da je kandidatka tako imenovanega šaleškega lobija, vpletenega v zadevo Teš 6, in očitkom, da se je Slovenska vojska v njenem mandatu znašla v hudih škripcih, ostaja v vladi, a se z obrambnega seli na pravosodno ministrstvo.
Medtem se po skoraj petih letih z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poslavlja ministrica Anja Kopač Mrak. Kje bo nadaljevala kariero, še ni znano, omenja se tudi to, da naj bi se preselila v Šarčev kabinet, kjer bi opravljala funkcijo državne sekretarke.
Kandidat SD za vodenje kulturnega ministra je Dejan Prešiček, ki vodi ljubljanski konservatorij za glasbo in balet, na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pa se kot minister po slabih štirih letih vrača Jernej Pikalo. Predavatelj na ljubljanski fakulteti za družbene vede je funkcijo ministra za izobraževanje med letoma 2013 in 2014 opravljal v vladi Alenke Bratušek.
Prva visoka funkcija za Bratuškovo po neuspehu v Bruslju
Bratuškovi, ki se podobno kot Pikalo v vlado vrača po štirih letih, bo pripadlo vodenje ministrstva za infrastrukturo. To bo njena prva visoka funkcija po tem, ko je po predčasnih volitvah leta 2014 zapustila premierski položaj in se kot takrat novoizvoljena poslanka preselila v državni zbor.
Kmalu po omenjenih volitvah, jeseni 2014, je v Bruslju kandidirala za evropsko komisarko za energetiko, vendar ni bila uspešna. Kritiki so ji očitali, da se je za omenjeno funkcijo predlagala sama, kar je ne nazadnje potrdil tudi javno objavljeni magnetogram seje vlade, ki jo je vodila Bratuškova.
Nekdanja predsednica vlade Alenka Bratušek bo v Šarčevi vladi zasedla položaj ministrice za infrastrukturo.
Bratuškova je vseskozi trdila, da jo je za kandidatko za komisarko predlagala stranka. S primerom se je ukvarjala protikorupcijska komisija, vendar je ustavno sodišče njene ugotovitve v omenjeni zadevi nato odpravilo.
SAB bo v Šarčevi vladi imela tri ministre. Minister za kohezijo bo postal poslanec Marko Bandelli, poslanec Peter Jožef Česnik pa bo novi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Majcnova ne bo ministrica, Erjavec nazaj na obrambno ministrstvo
V novi vladi pa ne bo odhajajoče okoljske ministrice Irene Majcen iz DeSUS. Majcnova, ki je ob lanskem požaru v vrhniški tovarni Kemis zavračala kakršnokoli objektivno odgovornost, naj bi se sprva preselila na kmetijsko ministrstvo, a je prvak DeSUS Karl Erjavec odločil, da bo nova kmetijska ministrica doktorica kemijskega inženirstva Aleksandra Pivec.
Erjavec se medtem po desetih letih vrača na obrambno ministrstvo, kjer je v času prve vlade Janeza Janše začel svojo dolgoletno ministrsko kariero. V Pahorjevi vladi je nato opravljal funkcijo okoljskega ministra, a je po reviziji računskega sodišča o ravnanju s komunalnimi odpadki odstopil. V drugi Janševi vladi je prevzel ministrstvo za zunanje zadeve, ki ga vodi še danes.
Karl Erjavec je obrambno ministrstvo vodil med letoma 2004 in 2008, torej tudi v času spornega nakupa finskih osemkolesnikov Patria.
Spomnimo, da je bil Erjavec obrambni minister v času spornega nakupa finskih bojnih osemkolesnikov, v javnosti bolj znanega pod imenom afera Patria. Orožarska afera je vrhunec dosegla pred parlamentarnimi volitvami leta 2008, ko je finski novinar Magnus Berglund takratnega premierja Janeza Janšo in druge visoke uradnike, ki so sklepali posel, obtožil prejemanja podkupnin.
Medtem ko je sodišče Erjavca v zadevi Patria oprostilo, je bil Janša maja 2014 v zadevi pravnomočno obsojen na dve leti zapora. Po sodbi se je nekdanji premier zglasil na prestajanju zaporne kazni na Dobu, ko je ustavno sodišče zadržalo sodbo vrhovnega sodišča, pa je bil Janša decembra 2014 do dokončne odločitve izpuščen iz zapora.
Ustavni sodniki so nato aprila 2015 sodbo razveljavili in zadevo vrnili v ponovno odločanje na prvi stopnji. Februarja lani je vrhovno sodišče potrdilo, da je zadeva Patria zastarala.
49