Sobota, 2. 6. 2018, 7.31
6 let, 5 mesecev
Kaj v času volilnega molka lahko počnete in česa ne smete?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,13
3
Dežurna služba notranjega ministrstva je do 12.30 prejela 31 obvestil o domnevnih kršitvah volilnega molka. Za 18 so takoj ugotovili, da ne gre za kršitev, tako da na inšpektoratu za notranje zadeve obravnavajo 13 zadev. Največ se jih nanaša na deljenje letakov oz. druge volilne propagande, je ministrstvo objavilo na svoji spletni strani.
Ob polnoči se je pred parlamentarnimi volitvami uradno končala volilna kampanja. Začel je veljati volilni molk, ki ga je treba spoštovati do nedelje do 19. ure, ko se bodo zaprla vsa volišča po državi. Med volilnim molkom je prepovedana vsakršna dejavnost, ki bi volivce navajala h glasovanju za enega od kandidatov.
Na ministrstvu deluje dežurna služba, kamor lahko državljani sporočajo podatke o domnevnih kršitvah volilnega molka. Preko dneva, torej danes in v nedeljo od 7. ure zjutraj do 19. ure zvečer, prijave kršitev volilnega molka na telefonski številki 080 21 13 sprejema dežurna služba inšpektorata za notranje zadeve.
Podatke o domnevnih kršitvah pa državljani v nočnem času, danes od 19. ure do nedelje do 7. ure zjutraj, lahko sporočijo operativno-komunikacijskemu centru Generalne policijske uprave na telefonsko številko 080 12 00.
Za kršitve volilnega molka so predvidene globe od 700 do 3000 evrov za organizatorja volilne kampanje, od 150 do 600 evrov za odgovorno osebo organizatorja volilne kampanje in od 150 do 400 evrov za posameznika.
"Volilni molk ne obstaja. Od tega, kar je bilo prepovedano, je ostal prepovedan le še majhen odstotek. Dovoljene so vse razprave in komentiranje, zato je volilni molk neustrezen izraz. Predlagam, da se ga ne uporablja več," pa poudarja pravnik Jurij Toplak.
Po njegovih besedah je prepovedana javna volilna propaganda, pri čemer je vrhovno sodišče leta 2016 v sodbi, s katero je razveljavilo obsodbo mariborskega svetnika Saše Pelka zaradi objave intervjuja na Facebooku, določilo, kaj vse šteje za javno volilno propagando.
Da gre pri nekem dejanju za izvajanje javne volilne propagande, mora biti izpolnjenih naslednjih pet pogojev:
1. prisotno mora biti vplivanje ali poskus vplivanja na volivce;
2. objava mora biti javna, kar pa objava na zaprtem računu na Facebooku ni, poudarja Toplak;
3. ravnanje mora biti načrtno in sistematično;
4. objava mora biti ponovljena večkrat ali del širšega sistematičnega sklopa;
5. namen objave ne sme biti polemični, strokovni ali običajno pogovorni, ampak izključno propagandni.
Toplak: Razlika je, ali nekoga pozivaš ali samo izraziš mnenje
"Če imaš odprt profil na Facebooku in je nekdo prišel gledat, nisi nikogar nagovarjal. On je prišel k tebi. Vse, kar objavljajo nekandidati ali ljudje, ki niso del volilnih štabov, je dovoljeno, ker niso del širšega sistematičnega sklopa objav," pravi Toplak in dodaja:
"Razlika je, ali nekoga pozivaš ali samo izraziš mnenje, koga boš volil. Če rečeš, da boš nekoga volil, je to vsekakor dovoljeno. Če neposredno nagovarjaš, pa je to že lahko prepovedano, ker gre za poskus vplivanja, če je to storjeno javno, na javnem portalu. Če je to nekdo naredil večkrat, je izpolnil zgornje pogoje. Neposredno nagovarjanje je lahko prekršek, izražanje svojega stališča pa ni."
3