Janez Janša
Sreda, 20. 6. 2018, 4.00
6 let, 5 mesecev
"Če Šarcu ne bo uspelo v prvem krogu, bo to velika blamaža"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
114
Novoizvoljeni poslanci državnega zbora bodo v petek prvič sedli v poslanske klopi. Na ustanovni seji državnega zbora bodo med drugim izbirali tudi novega predsednika državnega zbora. Kdo bo na tem mestu nasledil Milana Brgleza iz vrst SMC, za zdaj še ni znano. Ker se koalicija po nedavnih volitvah še ni oblikovala, je možnost za izvolitev novega predsednika majhna.
Kot smo poročali na Siol.net, drugouvrščeni na predčasnih parlamentarnih volitvah, predsednik LMŠ Marjan Šarec, ki poskuša koalicijo oblikovati brez relativne zmagovalke volitev SDS, položaj predsednika državnega zbora ponuja potencialnim koalicijskim partnerjem.
Kot najresnejša kandidata se omenjata Cerar in Židan
Kot najverjetnejša kandidata za položaj predsednika državnega zbora trenutno veljata predsednik SMC Miro Cerar in predsednik SD Dejan Židan. V LMŠ naj bi bolj navijali za Židana, saj od Cerarja še niso dobili jasne zaveze, da bo SMC v vsakem primeru sodelovala v njihovi koaliciji.
Medtem naj bi Cerar po naših informacijah vztrajal pri položaju predsednika državnega zbora, in to čeprav naj bi mu Šarec ponujal položaj ministra za zunanje zadeve.
V javnosti se v zadnjih dneh pojavljajo tudi govorice, da bi si premier, ki opravlja tekoče posle, s položaja predsednika državnega zbora rad tlakoval pot na predsedniške volitve leta 2022.
Predsednik SMC Miro Cerar naj bi vztrajal pri tem, da zasede mesto predsednika državnega zbora in da ne sodeluje v Šarčevi vladi.
V LMŠ razmišljajo, da bi funkcijo predsednika ponudili Toninu
V nepredvidljivi politični situaciji naj bi v LMŠ razmišljali tudi o tem, da položaj predsednika državnega zbora ponudijo prvaku NSi Mateju Toninu. Tudi pri tem imenovanju naj bi sicer imeli pomisleke, saj v NSi ne izključujejo koalicijskega sodelovanja s SDS pod vodstvom Janeza Janše.
Glede na zadnje dogajanje se v medijih na petkovi ustanovni seji državnega zbora omenjata dva scenarija. Po prvem bo državni zbor v petek dobil zgolj začasnega predsednika, po drugem pa bodo poslanci prekinili sejo, ne da bi sprejeli odločitev o novem predsedniku.
Po poročanju Dnevnika se Šarec in potencialni koalicijski partnerji bojijo, da bodo predlagali kandidata, ki na glasovanju ne bo dobil potrebne podpore poslancev. Kot poroča časnik, bi to znal izkoristiti prav Janša, ki bi nato tako kot po predčasnih parlamentarnih volitvah leta 2011 v parlamentu oblikoval svojo večino.
Predsednik SDS Janez Janša bi neuspeh kandidata leve sredine lahko izkoristil, da v državnem zboru oblikuje svojo koalicijo, in nato sestavil vlado.
Kociprova pogorela, prišel je Virant, po fiasku Jankovića je vlado sestavil Janša
Relativni zmagovalec takratnih volitev, predsednik PS Zoran Janković, je namreč po volitvah za predsednico državnega zbora predlagal poslanko PS Mašo Kociper.
Pri Kociprovi je Janković vztrajal, čeprav so se v koalicijskih pogovorih kot možni kandidati za to funkcijo omenjali takratni predsednik SD Borut Pahor, predsednik DeSUS Karl Erjavec in predsednik Državljanske liste (DL) Gregor Virant.
Čeprav Kociprova pred glasovanjem ni imela zadostne podpore, Janković njene kandidature ni umaknil. Na glasovanju je njegova kandidatka nato dobila samo 38 glasov podpore, za predsednika državnega zbora pa so poslanci z 52 glasovi izvolili Viranta.
Janković je nato na tajnem glasovanju v državnem zboru dobil samo 42 glasov podpore in ni bil izvoljen za mandatarja. Vlado je na koncu sestavil Janša, sicer drugouvrščeni na takratnih volitvah, poleg SDS pa so jo sestavljale DL, NSi in DeSUS.
Velika blamaža bi bila, če strankam, ki zavračajo sodelovanje z Janševo SDS, ne bi uspelo že v prvem krogu izvoliti novega predsednika parlamenta, poudarja nekdanji predsednik državnega zbora Pavel Gantar.
Gantar: Če se ne bodo dogovorili v prvem krogu, bo to velika blamaža
Nekdanji predsednik državnega zbora in nekdanji predsednik Zares Pavel Gantar, ki je funkcijo prvega med enakimi opravljal v času Pahorjeve vlade med letoma 2008 in 2011, pričakuje, da bodo sredinske in levosredinske stranke do petka vendarle izbrale kandidata, ki bo na glasovanju dobil najmanj 46 glasov poslancev.
"Nič ni obvezno, vendar pa bi bila velika blamaža, če se sredini in levi sredini, ki imata skupaj s stranko Levica 52 glasov, že v prvem krogu glasovanja ne bi uspelo dogovoriti o kandidatu za predsednika državnega zbora," je prepričan Gantar.
Če strankam, ki se združujejo okoli Šarčeve LMŠ, to ne bo uspelo, se po njegovih besedah postavlja vprašanje, kaj omenjene stranke skupaj sploh znajo sestaviti. "To bo test operativne sposobnosti strank, ki vsaka za sebe trdijo, da ne gredo v koalicijo s SDS," je prepričan Gantar.
Če bo krog okoli Šarca predlagal verodostojnega kandidata, ki bo užival podporo, bi ga po njegovih besedah utegnila podpreti tudi SDS, saj bi Janša, ki nima zadostne podpore za svojega kandidata, na tak način še ostal v igri za mandatarja.
Če predsednik ni v liniji s koalicijo, lahko vladi povzroči nemalo težav
Kot poudarja Gantar, je funkcija predsednika državnega zbora izjemno pomembna: "Gre za najvišjo funkcijo parlamentarne veje oblasti, predsednik pa je kot prvi med enakimi zelo pomembna figura, ko gre za celo vrsto proceduralnih in tehničnih zadev, s katerimi lahko na primer vpliva, kako se obravnavajo zakoni oziroma hitro nekateri zakoni pridejo na dnevni red."
Predsednik državnega zbora je med drugim zadolžen tudi za vodenje kolegija in sej državnega zbora. "Na sejah lahko kot predsednik dopuščate zelo brutalne napade na vlado, tudi onkraj sprejemljivega, če vam je to v redu. Če predsednik ni v liniji s koalicijo ali predsednikom vlade, potem lahko vladi povzroči nemalo težav," še poudarja Gantar.
114