Ali v Evropo prihaja novo jedrsko orožje?

17.49 Bo na Poljskem nameščeno Natovo jedrsko orožje?

Deljenje jedrskega orožja je Natov program z odvračalnim namenom, ki državam članicam zveze Nato, ki nimajo lastnega jedrskega orožja, omogoča namestitev tega na njihovo ozemlje. Poljska se intenzivno zanima za vstop v program, je pa vse odvisno od odločitve Američanov, s katerimi je poljski politični vrh o tem govoril že septembra lani, in drugih partnerjev Poljske v zvezi Nato, je po poročanju poljskih medijev na današnjem vrhu EU v Bruslju dejal poljski premier Mateusz Morawiecki.

Mateusz Morawiecki Foto: Poljsko veleposlaništvo v Sloveniji

Izpostavil je še, da enega od razlogov za to predstavljajo stalne grožnje Rusije z jedrskim orožjem, ki se vrstijo že od začetka ruske invazije na Ukrajino, in pa nedavna namestitev ruskega jedrskega orožja v Belorusiji. "Ne moremo stati križem rok, medtem ko Vladimir Putin stanje zaostruje z vsemi mogočimi grožnjami," je še dejal Morawiecki.

14.03 Lavrov: Rusija bo iz krize z Wagnerjem izšla močnejša

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je prepričan, da bo Rusija iz krize z uporom wagnerjevcev izšla še močnejša. To stališče je šef ruske diplomacije podal na današnji novinarski konferenci, kjer je med drugim komentiral tudi dogajanje v Ukrajini in ponovil trditev, da ruska vojska nikoli ne cilja civilnih tarč, poročajo tuje tiskovne agencije.

Lavrov je cinično komentiral "skrb", ki so jo na Zahodu izrazili določeni politiki ob uporu zasebne najemniške vojske Wagner, ki je preteklo soboto 200 kilometrov pred Moskvo ustavila svoj pohod iz Ukrajine v prestolnico.

"Rusija je vedno premagala vse svoje težave ... in je vedno močnejša. Tako bo tudi tokrat. Ta proces se je že začel," je prepričan Lavrov.

"Hvala za vašo skrb za naše nacionalne interese, ampak naj vas ne skrbi," je še pripomnil zunanji minister.

Med virtualno konferenco se je Lavrov odzval tudi na vprašanja nekaterih novinarjev o civilnih žrtvah v Ukrajini, kjer Rusija od februarja lani vodi t. i. posebno vojaško operacijo, kot vojno v svoji zahodni sosedi uradno imenujejo v Moskvi.

Glede teh je Lavrov ponovil stališče, da ruska vojska cilja izključno vojaške tarče.

Tudi v primeru torkovega napada na Kramatorsk, kjer je po podatkih ukrajinskih reševalcev pod ruševinami zadete restavracije umrlo 12 ljudi, rusko obrambno ministrstvo vztraja, da so zadeli območje, kjer je bila razporejena pehotna brigada ukrajinskih sil. Lavrov je danes zatrdil, da v Kramatorsku tuji plačanci koristijo civilno infrastrukturo, in dodal, da bo Rusija še naprej ciljala takšne objekte, poročanje ruske tiskovne agencije Tass povzema italijanska tiskovna agencija Ansa.

10.30 Ukrajina: Ruska vojska zapustila jedrsko elektrarno Zaporožje

"Po zadnjih informacijah okupatorski kontingent postopoma zapušča ozemlje jedrske elektrarne. Trije zaposleni v Rosatomu so bili med prvimi, ki so zapustili elektrarno," je po poročanju Sky News na Telegramu sporočilo ministrstvo.

"Evakuacijo so svetovali tudi ukrajinskim uslužbencem, ki so podpisali pogodbo z Rosatomom. Dobili so navodila, naj elektrarno zapustijo do 5. julija," piše ministrstvo in dodaja, da se postopoma zmanjšuje tudi število vojaških patrulj okoli nuklearke.

10.12 BBC: Wagner še vedno novači nove člane v Rusiji

BBC navaja, da skupina Wagner kljub posledicam oborožene vstaje konec tedna še vedno zaposluje v svojih pisarnah po Rusiji. BBC je z uporabo ruske telefonske številke poklical več kot ducat kadrovskih centrov in povprašal o članstvu. Vsi centri so odgovorili, da zaposlovanje poteka kot do zdaj.

Več uradov je celo poudarilo, da novi člani podpisujejo pogodbe s skupino plačancev, ne z ruskim obrambnim ministrstvom. "Delamo, ja. Če bi se kaj spremenilo, bi nam povedali. A ni nič," je jasno nakazal nabornik v Krasnodarju na jugu Rusije.

Moški iz urada v Volgogradu je povedal, da lahko plačanca v primeru prijave dodelijo na območje že naslednji dan, in dodal, da je zdaj morebiten cilj Belorusija.

10.07 Rusija: Eksplozije v Berdjansku, aktivirana zračna obramba

V okupiranem ukrajinskem mestu Berdjansk, ki leži na obali Azovskega morja, je slišati eksplozije, poroča ruska državna tiskovna agencija Tass. "Ob 8. uri zjutraj po moskovskem času je bil po predhodnih informacijah aktiviran sistem zračne obrambe oboroženih sil Ruske federacije," so sporočile lokalne oblasti, ki jih je postavila Rusija.

Didn’t realise storm shadow missiles had the ability to draw Z letters. This footage from occupied Berdyansk this morning. pic.twitter.com/FdZv0zkux4

— Oliver Carroll (@olliecarroll) June 30, 2023

9.43 Na Poljskem prijeli ruskega hokejista, osumljenega vohunjenja

Poljski minister za pravosodje Zbigniew Ziobro je na Twitterju zapisal, da so na Poljskem priprli ruskega hokejista, osumljenega vohunjenja, je sporočila poljska tiskovna agencija PAP.

"Ruske vohune prijemamo enega za drugim," je na družbenih omrežjih zapisal Ziobro. "Še ena zgodba o uspehu preiskovalcev državnega tožilstva in agencije za notranjo varnost," je dodal.

Ziobro je dodal, da je vohun deloval pod krinko vrhunskega hokejista in da so posledično prijeli že 14. člana domnevne ruske vohunske mreže. Športnika so pridržali 11. junija v provinci Šlezija na jugu Poljske.

Tiskovni oddelek državnega tožilstva je ob tem sporočil, da so tožilci moškega obtožili sodelovanja v organizirani kriminalni združbi in delovanja v imenu tuje obveščevalne službe proti interesom Poljske. Za tovrstna dejanja je na Poljskem zagrožena kazen do deset let zapora.

Po informacijah, ki jih je pridobil PAP, naj bi Rusija organizirano skupino uporabljala za izvajanje obveščevalnih dejavnosti, vključno z nadzorom železniških prog, za opravljene dejavnosti pa naj bi skupina prejemala plačila. Skupina naj bi tudi širila propagando proti Natu in Poljski.

Poleg tega naj bi skupina po mnenju preiskovalcev na zahtevo ruske obveščevalne službe pripravljala številne sabotaže, še piše PAP.

7.26 Bodo ZDA Ukrajini dobavile raketne sisteme dolgega dosega ATACMS?

ZDA so bile blizu odločitve, da Ukrajini zagotovijo taktične raketne sisteme dolgega dosega ATACMS. Po navedbah evropskih in ameriških uradnikov je treba zagotavljanje ATACMS Ukrajini odobriti še na najvišji ravni. Bela hiša je bila tej potezi sicer doslej nenaklonjena, zdaj pa je, kot kaže, spremenila svoje stališče. V sporočilu za javnost so zapisali, da je Ukrajino v bojih nujno podpreti v naslednjih tednih. 

Visoki ukrajinski obrambni uradnik je za The Wall Street Journal povedal, da je v zadnjih tednih "Kijev prejel pozitivne znake, da so ZDA spremenile svoje stališče do sistema ATACMS".

6.46 Donald Trump: Ukrajina bi morala nekaj ozemlja dati Rusiji 

"Želim, da ljudje nehajo umirati zaradi te smešne vojne," je dejal nekdanji ameriški predsednik Donald Trump v telefonskem intervjuju za Reuters.

Kar zadeva Ukrajino, Trump ni izključil možnosti, da bo morala vlada v Kijevu Rusiji prepustiti nekaj ozemlja, da bi ustavila vojno, ki se je začela z invazijo ruskih sil na Ukrajino pred 16 meseci. Dejal je, da bi se o vsem dalo pogajati, če bi bil on predsednik, a da si Ukrajinci, ki so se močno borili za obrambo svoje države, zaslužijo veliko zaslug. "Mislim, da bi imeli pravico obdržati velik del tega, kar jim pripada, in mislim, da bi se s tem strinjala tudi Rusija. Potrebujete pravega posrednika, torej pogajalca. Mislim, da je največja stvar, ki bi jo morale ZDA zdaj storiti, skleniti mir – združiti Rusijo in Ukrajino in skleniti mir," je dejal Trump.

Povedal je tudi, da je Putina prizadel upor Wagnerja, ruske najemniške vojske in njenega vodje Jevgenija Prigožina, ki se je zgodil prejšnji konec tedna. "Lahko bi rekli, da je Putin še vedno tam, še vedno je močan, zagotovo pa je, rekel bi, nekoliko oslabljen, vsaj v glavah mnogo ljudi," je dejal. Če pa Putin ne bi bil več na oblasti, "ne vemo, kakšna je alternativa. Lahko bi bilo bolje, lahko pa bi bilo tudi veliko slabše", je dejal Trump.

Glede obtožb vojnih zločinov, ki jih je proti Putinu vložilo Mednarodno kazensko sodišče lani marca, je Trump dejal, da je treba o Putinovi usodi razpravljati, ko bo vojne konec. 

6.39 EU pripravljena sodelovati pri varnostnih jamstvih za Ukrajino

Evropska unija in države članice so pripravljene sodelovati pri zagotavljanju varnostnih jamstev za Ukrajino, so v danes objavljenih sklepih vrha zapisali voditelji članic EU. Pozdravili so tudi sprejetje ljubljansko-haaške konvencije o sodelovanju pri pregonu najhujših mednarodnih zločinov.

"Evropska unija in države članice so pripravljene skupaj s partnerji prispevati k prihodnjim varnostnim jamstvom za Ukrajino. Tako bi Ukrajini pomagali, da bi se lahko branila na dolgi rok, odvračala dejanja agresije in se upirala destabilizaciji," piše v sklepih vrha, ki so jih voditelji potrdili že v četrtek pozno popoldne.

Kakšna bi bila ta varnostna jamstva, ni znano. So se pa voditelji zavezali, da bodo preučili možnosti, kako bi lahko EU prispevala k temu. Pri tem bodo upoštevane varnostne in obrambne politike določenih držav članic. Po neuradnih informacijah so si za to prizadevale predvsem tiste, ki so nevtralne in niso del Nata.

Evropski svet, ki se ga udeležuje tudi premier Robert Golob, je zagotovil nadaljnjo vojaško podporo ter pozval k nadaljnjim dobavam topniškega streliva in raket Ukrajini. Zavzeli so se še za stabilno finančno podporo Ukrajini in pozdravili njene napore za približevanje Uniji.

Vrh EU je ob tem ostro obsodil "namerno uničenje jezu hidroelektrarne Kahovka, ki ima uničujoče humanitarne, okoljske, kmetijske in gospodarske posledice, predstavlja pa tudi tveganje za varnost jedrske elektrarne Zaporožje".

Evropska unija poleg tega zagotavlja, da bo Rusija odgovarjala za agresijo na Ukrajino. Voditelji so pozdravili sprejetje Konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev, o kateri so se diplomati dogovorili konec maja na konferenci v Ljubljani. Voditelji so vse države pozvali, naj čim prej pristopijo h konvenciji.

Predsedniki vlad in držav članic so po potrditvi sklepov o Ukrajini zasedanje nadaljevali razpravo o migracijah, ki se je zaradi različnih stališč med članicami precej zavlekla, na koncu pa so jo prekinili.

Poljska in Madžarska namreč nasprotujeta pred tremi tedni doseženemu dogovoru notranjih ministrov o obvezni solidarnosti pri sprejemanju prosilcev za azil. V sklepe vrha želita po neuradnih informacijah zapisati, da bi vsaka država sama odločila, kako bi pomagala preobremenjenim državam članicam. Med zasedanjem se je pojavila tudi možnost, da migracij sploh ne bi vključili v sklepe, a temu nasprotujejo nekatere druge članice, med njimi Italija.

Tako bodo razpravo o tej temi nadaljevali danes dopoldne, ko bodo govorili še o odnosih s Kitajsko, gospodarskih temah in zunanjih zadevah, vključno z zadnjimi napetostmi na Kosovu.

Novice Šarec: Razmišljamo o premiku slovenskih vojakov

Novice Golob: Dokler bo vojna, Ukrajina ne more v Nato

Novice Bo poceni ukrajinska pšenica usodna za slovenske kmete?

Novice "Putin to vojno izgublja"