Žrtev petkovih napadov se spominja več kot 100.000 ljudi

Večina udeležencev nosi v rokah vrtnice, podobne spominske pohode pa so pripravili tudi drugod po državi. Zborovanje, h kateremu so pozvali preko spletnega socialnega omrežja Facebook, so poimenovali "pohod z vrtnicami", z njim pa naj bi izkazali solidarnost z žrtvami petkovih napadov v središču Osla in na otoku Utoya. "Tragedija se je dotaknila nas vseh" "Nocoj so ulice polne ljubezni," je v nagovoru zbrani množici dejal norveški princ Haakon. "Tarče terorizma so bili ljudje v vladni četrti Osla in mladi na otoku Utoya, tragedija pa se je dotaknila nas vseh," je dodal, zbrani pa so njegove izjave pozdravili z aplavzom. Njegova soproga, princesa Mette-Marit, katere polbrat je bil med žrtvami na Utoyi, pa je ob tem jokala. 51-letni policist Trond Berntsen je bil namreč ustreljen, ko je skušal zaščititi svojega desetletnega sina. Berntsensov oče je bil poročen v materjo Mette-Marit, Marit Tjessem.

"Zlo lahko ubije človeka, ne more pa ubiti naroda" Sledil je nagovor norveškega premiera Jensa Stoltenberga, ki je poudaril, da zlo lahko ubije človeka, ne more pa ubiti naroda. "Naj se 22. julij nikoli več ne ponovi," je še pozval. Izrazil je tudi prepričanje, da bodo "Norvežani prestali hudo preizkušnjo".

"Skupaj bomo kaznovali morilca; naša kazen je več tovarištva, več strpnosti, več demokracije," pa je poudaril župan Osla Fabian Stang.

Stoltenberg je pred tem v pogovoru za britanski BBC menil, da Norveška po petkovih napadih ne bo več enaka kot prej. Je pa prepričan, da bo norveška družba še naprej spoštovala enake vrednote in bo še naprej odprta. Po njegovih besedah je bila Norveška pripravljena na to, da bi lahko bila žrtev terorističnega napada, da pa si nikoli ni predstavljala, da bo žrtev takšnega nasilja.

Breivik na sodišču omenil pomagače Sodnik Kim Heger je 32-letnemu desničarskemu skrajnežu Andersu Beheringu Breiviku po zaslišanju odredil osem tednov pripora. Kot je po dobre pol ure trajajočem zaslišanju za zaprtimi vrati povedal sodnik Heger, je Breivik med drugim povedal, da sta v njegovi organizaciji obstajali še "dve nadaljnji celici", kar bo morala policija sedaj še dodatno preiskati.

Breivik je bil na sodišču zelo miren in je deloval, "kot da dogodki nanj niso imeli vpliva", preiskovalcem pa je izrazil pripravljenost, da bo do konca življenja ostal v zaporu, je novinarjem povedal tožilec Christian Hatlo.

Breiviku osem tednov pripora Heger je sicer 32-letniku odredil osem tednov pripora, kolikor je zahtevala policija, od tega bo prve štiri tedne preživel v popolni osami. Kot je pojasnil, bo bo lahko Breivika v tem obdobju obiskoval le njegov odvetnik, ne bo smel prejemati pisem in tudi z mediji ne bo smel komunicirati.

Na zaslišanje je želel priti v uniformi Na zaslišanje je sicer Breivik želel priti v uniformi, a mu je sodnik to prepovedal. Hotel je tudi, da bi bilo zaslišanje odprto za javnost, a je sodišče odločilo drugače. Ocenilo je namreč, da bi obtoženi sodno dvorano izkoristil za propagando svoje ideologije in protimuslimanskih stališč.

Na sodišču je napadalec med drugim priznal odgovornost za napada, a se obenem ni izrekel za krivega. Kot je povedal, je bil cilj njegove akcije rešiti Evropo pred islamom ter poslati čim močnejši signal in ne pobiti čim več ljudi. Dejal je še, da je želel preprečiti rekrutiranje članov norveške laburistične stranke, saj je ta kriva za "množični uvoz muslimanov". Nekateri mediji so na osnovi navedb v 1500 strani dolgem manifestu poročali, da si je Breivik še pred petkovima napadoma pripravil govor, ki ga je nameraval prebrati na sodišču.

"Izdajalec" in "krvavi morilec" Desničarski skrajnež, ki mu je uspel eden najbolj krvavih napadov v zgodovini Evrope, je na sodišče prispel v blindiranem mercedesu in vstopil skozi zadnji vhod. Imel je obrito glavo, zaradi česar ga je bilo zelo težko prepoznati. Ljudje, ki so ga pričakali pred sodiščem, so ga zmerjali z "izdajalcem" in "krvavim morilcem".

Napadalec lahko dobi največ 21 let zapora V skladu z norveško zakonodajo lahko napadalec za svoja dejanja dobi največ 21 let zapora. Toliko namreč znaša najvišja zaporna kazen v tej skandinavski državi, vendar pa lahko tistim, ki pomenijo grožnjo družbi, že ob izreku sodbe sodišče naloži t.i. pridržanje, katerega konec ni določen. Med Norvežani je sicer slišati čedalje številnejše kritike, da je taka kazen za petkovega napadalca preblaga in da bi bilo treba kazni za najhujša kriminalna dejanja zvišati. Če bi bil Breivik obsojen na podlagi veljavne zakonodaje, bi za vsako od žrtev v zaporu odsedel le 82 dni.

Na spletu se je že pojavilo več pobud za uvedbo dosmrtne zaporne kazni oziroma za ponovno uvedbo smrtne kazni. Slednjo je Norveška za večino kriminalnih dejanj ukinila že leta 1902, leta 1979 pa za vsa dejanja, vključno z vojnimi zločini.

Breivik načrtoval tudi uboj nekdanje premierke Breivik pa je načrtoval tudi napad na nekdanjo norveško premierko, socialdemokratko Gro Harlem Brundtland. To naj bi na zaslišanju povedal policistom. 72-letna Brundtlandova, ki je bila večkrat predsednica vlade, nato pa tudi generalna sekretarka Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je v petek zgodaj popoldne, torej pred napadom, nastopila pred udeleženci mladinskega tabora laburistične stranke na otoku Utoya.

"Morilka naroda" Breivik je policistom dejal, da je zamujal pri prihodu na otok, na katerem je ustrelil 68 ljudi, večinoma mladih. Breivik je Brundtlandovo v svojem 1500 strani dolgem manifestu, ki ga je objavil pred petkovima napadoma, označil za morilko naroda.

Uporabljal naboje, ki se v telesu razletijo Norveški mediji tudi poročajo, sklicujoč se na kirurga v bolnišnici, kamor so prepeljali ranjene z otoka Utoya, da je napadalec uporabljal t.i. dum dum naboje, ki so narejeni tako, da se v telesu razletijo in povzročijo hude notranje poškodbe.

Breivik je skušal orožje za pokol nabaviti v Pragi Breivik je skušal orožje in razstrelivo za svoj morilski pohod po Oslu lani nabaviti v Pragi, saj je ocenil, da je za to najbolj primerno mesto v Evropi. Breivik je celo odpotoval v češko prestolnico, a mu orožja tam ni uspelo kupiti, izhaja iz manifesta. "Praga velja v Evropi za verjetno najbolj znano tranzitno točko za nelegalno orožje in droge," je v svojem manifestu med drugim zapisal Breivik, ki je želel v češki prestolnici med drugim kupiti avtomatsko puško, pištolo, granate in protitankovski minomet.

"Najnevarnejša evropska metropola" "Slišal sem, da je Praga najnevarnejša evropska metropola, kjer obstaja velika možnost, da človeka ubijejo kar na ulici," je med drugim še zapisal Norvežan.

V Prago je odpotoval konec avgusta lani. Do praškega "podzemlja" se je skušal prebiti preko stikov z vozniki taksijev in obiskovalci nočnih klubov, a neuspešno. Kot je zapisal, so bili vsi, s katerimi je govoril, živčni, saj so mislili, da je policist, ali pa da je "popolnoma nor".

"Kriminalci v Pragi so večinoma krščanski cigani" Po vrnitvi iz Prage je bil Breivik "popolnoma razočaran". Orožja namreč ni uspel kupiti, prišel pa je tudi do zaključka, da Praga sploh ni nevarno mesto. Kot je namreč zapisal, ni v nobeni drugi evropski prestolnici videl toliko tujih turistov, kot prav tam. "Ne razumem, zakaj BBC tako napačno poroča (o Pragi). V resnici sem se tam počutil varneje kot v Oslu. Morda zato, ker v tej državi ni nobenih muslimanov. Kriminalci so večinoma krščanski cigani," je ugotavljal.

Breiviku naj bi sicer pri izdelavi bombe pomagal poljski trgovec iz Vroclava, ki je napadalcu po internetu prodal kemikalije. Tamkajšnje tožilstvo je sicer zanikalo navedbe nekaterih medijev, da naj bi spletnega trgovca aretirali. Dejali so le, da so v nedeljo potekale "procesne dejavnosti".

Policija zavrača očitke o prepočasnem odzivu Norveška policija se medtem brani pred očitki javnosti o prepočasnem odzivu na otoku Utoya. Vodja policije v Oslu Anstein Gjengedal je dejal, da so protiteroristično enoto Delta na otok poslali takoj po prvem prejetem opozorilu. Po Gjengsdalovih besedah so se policisti odločili za avtomobilski prevoz, namesto da bi se na kraj dogajanja podali s helikopterjem, saj "je bilo tako preprosto najhitreje". Edini helikopter, ki bi ga policisti lahko uporabili, je bil namreč helikopter norveške vojske, ki se je nahajal izven Osla.

"Več let smo prosili, da bi nam dodelili lasten transportni helikopter, a brez uspeha," je poudaril Gjengsdal. Trenutno je v lasti policije le en nadzorniški helikopter, ki pa ga policisti niso mogli uporabiti, saj je bilo vse osebje, ki z njim upravlja, v času napada na Utoyi na dopustu. Policija je v petek prijela Breivika šele po več kot uro trajajočem streljanju. Napadalec se je policistom predal brez upiranja.

Francoski policisti preiskujejo hišo očeta napadalca Francoski policisti medtem preiskujejo hišo očeta norveškega napadalca. Hišo Breivikovega očeta Jensa v Cournanelu na jugu Francije je obkrožilo več deset policistov. Policisti so civilistom, vključno s poročevalci, prepovedali dostop do objekta, namenov preiskave pa ne želijo razkriti. Po poročilih medijev Jens Breivik sicer že več let nima stikov s sinom.

Oče napadalca: Moj sin bi moral storiti samomor Oče napadalca je v pogovoru za televizijo TV2 dejal, da bi moral njegov sin storiti samomor, namesto da je ubil toliko ljudi. Upokojeni diplomat je še povedal, da s sinom ni imel stikov že 15 let in da jih ne namerava imeti niti v prihodnje. Ne razume, da se je kaj takega lahko zgodilo. "Tega ne bi mogel narediti nihče normalen," je dodal

32-letnik, ki v preteklosti ni zagrešil kriminalnih dejanj, je pa na spletu objavljal svoja skrajno desna stališča, je v petek najprej razstrelil avtomobil bombo v vladni četrti v Oslu, nato pa se je, oblečen v policista, odpeljal na otok Utoya, kjer je bil tabor podmladka norveške laburistične stranke, in tam začel streljati.

Nekaj ljudi še vedno pogrešajo V eksplozijah v Oslu je bilo ubitih osem ljudi, v streljanju na otoku pa 68, večinoma mladih. Poleg tega je bilo v napadih ranjenih še prek 90 ljudi, nekaj pa jih še vedno pogrešajo.

Skandinavija je obstala Na Norveškem so se opoldne z minuto tišine spomnili vseh žrtev napadov. V znak solidarnosti so spomin na mrtve istočasno obeležili tudi v drugih skandinavskih državah. Po vsej Norveški je skoraj pet milijonov državljanov opoldne prenehalo z delom, vlaki so obstali, ustavil se je tudi cestni promet. Norveški kralj Harald V. in premier Jens Stoltenberg sta minuto tišine obeležila v avli univerze v Oslu in se kot prva vpisala v žalno knjigo. Spomin na žrtve dvojnega napada so obeležili tudi v Evropski komisiji.