Ponedeljek, 24. 2. 2025, 9.40
3 ure, 8 minut
Zmagovalci in poraženci nemških volitev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,48
FDP Christiana Lindnerja in BSW Sahre Wagenknecht sta največji poraženki nedeljskih nemških volitev, saj se strankama ni uspelo prebiti v parlament.
CDU/CSU, AfD in Levica. To so tri stranke, ki jih lahko štejemo za zmagovalke nedeljskih nemških predčasnih volitev. Pri CDU/CSU ima zmaga malce grenak priokus, ker jim ni uspelo preseči 30 odstotkov. Drugače je pri AfD, ki je podvojila izid z zadnjih volitev. Levica pa je zmagovalka, ker je še nekaj tednov nazaj kazalo, da bodo izpadli iz parlamenta. Poraženke volitev so SDP, Zeleni, FDP in BSW. Še zlasti zadnji dve, ker sta ostali pred vrati nemškega zveznega parlamenta.
Zmagovalka z grenkim priokusom
CDU/CSU pod vodstvom Friedricha Merza je zmagovalka nemških parlamentarnih volitev in bo sestavila novo vladno koalicijo, toda vseeno ne morejo biti popolnoma navdušeni nad nedeljskim izidom. Dosegli so le okoli 28,6 odstotka glasov, kar je njihov drugi najslabši izid v zgodovini CDU/CSU (slabši je bil le pred štirimi leti). Javnomnenjske ankete so jim večinoma napovedovale vsaj 30 odstotkov glasov. Poleg tega je CDU/CSU dobila na desnici resnega izzivalca – AfD.
Največja zmagovalka volitev
AfD lahko štejemo za največjo zmagovalko volitev, saj je podvojila izid z zadnjih volitev. Letos je dobila 20,8 odstotka glasov, leta 2021 pa 10,4 odstotka. Seveda ne moremo mimo tega, da jim je bila predvolilna kampanja pisana na kožo. Glavna tema so bile migracije, tudi zaradi več napadov, ki so jih storili v Nemčiji živeči tujci oziroma prosilci za azil v tednih pred volitvami (napadi v Magdeburgu, Aschaffenburgu in Münchnu). Še zlasti uspešna je bila po pričakovanjih AfD na vzhodu Nemčije, kjer je zdaj trdno najmočnejša stranka. Na Saškem je dobila kar več kot 40 odstotkov glasov.
CDU/CSU je v zadnjem času od AfD prevzel strožjo politiko do priseljevanja, da bi preprečil odtekanje glasov k AfD. Ta taktika je le delno uspela, saj CDU/CSU ni uspelo preskočiti 30 odstotkov.
AfD ima seveda malo možnosti za vstop v novo vlado, saj je Merz že pred volitvami, pa tudi v prvih izjavah po volitvah, odločno zavrnil oblikovanje črno-modre koalicije. Velike razlike med strankama so na primer glede odnosa do vojne v Ukrajini in do EU.
Stranka, ki je skorajda vstala od mrtvih
Levici so še ne dolgo nazaj ankete kazale, da bo izpadla iz parlamenta, saj je bila pod petodstotnim volilnim pragom, nato pa je stranka skorajda vstala od mrtvih in v nedeljo dosegla solidnih 8,8 odstotka. Levici je pri tem verjetno pomagalo to, da se je v času pred volitvami, ko so CDU/CSU, pa delno tudi SPD in Zeleni, v strahu pred vzponom AfD zavzeli trdnejše stališče do vprašanja priseljevanja, jasno opredelila kot nasprotje protipriseljenski AfD. Ima pa Levica tako kot AfD zelo male oziroma skoraj nične možnosti, da bo del nove nemške vlade. Tudi v Levici si ne želijo postati del nove vlade, ampak želijo biti še vedno v opoziciji.
Levici, ki so ji ankete še ne dolgo nazaj kazale izpad iz bundestaga, je uspel na nedeljskih volitvah odličen izid. Od leve proti desne vodilni člani Levice: Jan van Aken, Ines Schwerdtner, Heidi Reichinnek in Gregor Gysi.
Največja poraženka volitev, ki pravi, da se je žrtvovala za Nemčijo
Največja poraženka volitev je zagotovo liberalna FDP, saj je dobila le 4,3 odstotka glasov in ostala pred vrati parlamenta (leta 2021 je FDP dobila kar 11,4 odstotka glasov). To ni prvič, da so liberalci, ki so bili po drugi svetovni vojni desetletja jeziček na tehtnici med CDU/CSU in SPD, izpadli iz bundestaga. To se jim je zgodilo že leta 2013.
Vodja FDP Christian Lindner je po volitvah že napovedal odhod iz aktivne politike. V prvem povolilnem nagovoru se je dotaknil tudi tega, da je bila FDP stranka, ki je pravzaprav sprožila razpad dosedanje nemške koalicije (v tej vladi je bil Lindner finančni minister) in s tem predčasne volitve. Kot vemo, je lani jeseni Lindner v okviru razprave o nemškem proračunu javno zahteval spremembo vladne ekonomske politike, kar je privedlo do hudega spora s SDP in Zelenimi. Kancler Olaf Scholz je na koncu odstavil Lindnerja kot finančnega ministra, zaradi česar je FDP zapustila vlado.
Odločitev za nasprotovanje ekonomski politiki vlade, kjer sta imeli prevlado levosredinski SDP in Zeleni, je Lindner označil kot škodljivo za FDP, a koristno za Nemčijo.
Tesen poraz, ki bo še dolgo bolel
Velika poraženka volitev je tudi BSW z nekdanjo vodilno članico Levice Sahro Wagenknecht na čelu. Poraz je še toliko bolj boleč, ker je po izračunih BSW za preboj v parlament zmanjkalo le okoli 14 tisoč glasov (v odstotkih je stranka dobila 4,97 odstotka glasov). Še nekaj mesecev nazaj so ankete kazale, da se bo BSW uvrstila v parlament.
BSW, ki je bila ustanovljena lani, je znana zlasti po nasprotovanju priseljevanju in zagovarjanju proruske politike glede vojne v Ukrajini (sami tej politiki pravijo mirovna). BSW je torej nekakšna levopopulistična različica AfD. Prav tako kot AfD ima BSW največ podpore na vzhodu Nemčije, od koder prihaja tudi Sahra Wagenknecht.
Najslabši izid SPD na zveznih volitvah
Poraženka je seveda tudi SPD odhajajočega kanclerja Olafa Scholza. Ta je dobila 16,4 odstotka, kar je najslabši izid stranke na zveznih volitvah v zgodovini. SPD je doživela tudi največji osip v primerjavi z zadnjimi volitvami (takrat je dobila 25,7 odstotka).
Olaf Scholz, ki je vodenje vlade prevzel leta 2021, je bil nemški kancler le en mandat. V novi vladi, četudi jo bosta sestavila CDU/CSU in SPD, Scholz ne bo minister.
Scholz je tako že napovedal, da ne bo vodil koalicijskih pogajanj SPD z zmagovalno CDU/CSU. Po volitvah bo SPD najverjetneje manjšinski partner v koaliciji, ki jo bo vodil Merz. Scholz je tudi že napovedal, da v tej vladi ne bo minister.
Omeniti pa je treba, da je imel Scholz smolo, ker je vodil vlado v času izbruha vojne v Ukrajini in posledično energetske krize. Nemško gospodarstvo je padlo v recesijo, dvignila se je inflacija, grešni kozel pa je postala vladajoča stranka.
Poraz stranke, ki je pred leti diktirala nemško energetsko politiko
Zeleni prav tako ne morejo biti najbolj zadovoljni z izidom nedeljskih volitev. Dobili so 11,6 odstotka glasov, leta 2021 pa 14,7 odstotka. Dolgo so, kljub temu, da so bili večino časa svojega obstoja v opoziciji, s svojo zeleno politiko in nasprotovanjem jedrski energiji diktirali nemško politiko (nekateri so tako nekdanjo nemško kanclerko Angelo Merkel, ki prihaja iz CDU, označili kar kot prvo nemško zeleno kanclerko).
Zeleni so, čeprav so zgodovinsko gledano dosegli dober izid, eni od poražencev volitev. Ker se v parlament ni uspelo uvrstiti BSW, je manj možnosti, da bo del nove koalicije, ker imata CDU/CSU in SPD dovolj sedežev za dvostrankarsko koalicijo.
Zeleni, ki so bili v vladni koaliciji motor t. i. zelenega prehoda, so postali v zadnjih letih največja tarča kritik desnice. Tudi zaradi nasprotovanja politiki zelenega gospodarskega ministra Roberta Habecka (ta je bil še pred leti najbolj priljubljen nemški politik). Če je bila nekdaj CDU/CSU zagreta za črno-zeleno koalicijo, so nekateri, na primer bavarski premier in vodja CSU Markus Söder, pred letošnjimi volitami zatrjevali, da so odločno proti koaliciji z Zelenimi.
