Torek, 2. 1. 2024, 20.27
10 mesecev, 3 tedne
Zlovešča novoletna "voščila" okrutnih diktatorjev
Kitajski predsednik Ši Džinping, severnokorejski voditelj Kim Džong-un in ruski predsednik Vladimir Putin so v svojih novoletnih poslanicah vsemu svetu razkrili, da mir nikakor ni njihova intimna opcija.
Združitev s Tajvanom je zgodovinsko neizogibna, je v novoletnem nagovoru dva tedna pred predsedniškimi volitvami na otoku dejal kitajski predsednik Ši Džinping, ki ga je ameriški predsednik Joe Biden označil za diktatorja. "Vsi Kitajci na obeh straneh Tajvanske ožine bi morali biti povezani s skupnim ciljem in deliti slavo pomladitve kitajskega naroda," je izjavil Ši Džinping.
Komunistična Kitajska Tajvan dojema kot del svojega ozemlja ter je v zadnjem času okrepila svoj politični in vojaški pritisk na oblasti na otoku, kjer bodo 13. januarja potekale predsedniške volitve, poroča STA. Kitajska nikoli ni izključila uporabe sile, da bi otok vrnila pod svoj nadzor. V svetu se zato krepi bojazen, da bi lahko izvedla invazijo na otok, kar bi pomenilo nastanek novega svetovnega kriznega žarišča.
Kitajska oblast pod vodstvom Ši Džinpinga krepi vojaški in politični pritisk na Tajvan.
Ši Džinping je že med srečanjem z Bidnom sredi novembra dejal, da je ponovna združitev s Tajvanom neizogibna. Bidna je takrat opozoril pred poskusom oboroževanja Tajvana in ga pozval, naj podpre mirno združitev Kitajske, ki da je ni mogoče ustaviti.
Kim Džong-un grozi z jedrskim orožjem
Severnokorejski voditelj Kim Džong-un, še en komunistični diktator, je pred novim letom znova zagrozil z jedrskim napadom na južnokorejsko prestolnico Seul. Zaukazal je tudi krepitev vojaškega arzenala, da bi se pripravili na vojno, ki da lahko izbruhne kadarkoli, ter napovedal izstrelitev treh novih vojaških vohunskih satelitov.
"Zaradi nepremišljenih potez sovražnikov, da bi napadli našo državo, je dejstvo, da lahko na Korejskem polotoku kadarkoli izbruhne vojna," je dejal Kim.
Kim je ob tem ocenil, da ZDA predstavljajo različne vrste vojaške grožnje, in svojim oboroženim silam naročil, naj ohranijo sposobnost za odločen vojaški odziv.
"Zaradi nepremišljenih potez sovražnikov, da bi napadli našo državo, je dejstvo, da lahko na Korejskem polotoku kadarkoli izbruhne vojna," je dejal Kim po poročanju uradne korejske osrednje tiskovne agencije KCNA. Ob tem je dodal, da bi se vojska morala pripraviti na umiritev celotnega ozemlja Južne Koreje in da bo Severna Koreja v primeru napada po potrebi uporabila tudi jedrsko orožje.
Južna Koreja, Japonska in ZDA so okrepile vojaško sodelovanje, potem ko je Pjongjang letos izvedel rekordno število preizkusov balističnih raket in s tem kršil resolucije Varnostnega sveta ZN. Omenjene države so povečale tudi število skupnih vojaških vaj v območju ter so nedavno aktivirale sistem deljenja podatkov o severnokorejskih raketnih poskusih v realnem času. Pjongjang v skupnih vojaških vajah vidi grožnjo in priprave na napad na Severno Korejo.
Putin napovedal nadaljevanje agresije: Ne bomo se predali
Ruski predsednik Vladimir Putin, ki je februarja 2022 v Ukrajini sprožil krvavo vojno in ki v diktatorskem slogu vodi svojo državo, je v kratkem novoletnem nagovoru pohvalil rusko vojsko in pozval k enotnosti. Ukrajine ni izrecno omenil, je pa poudaril, da je Rusija v letu 2023 branila svoje nacionalne interese, svobodo in varnost ter da se ne bo predala.
Ruski predsednik Vladimir Putin, ki je sprožil neizzvan napad na Ukrajino, napoveduje, da se ne bodo predali.
"Večkrat smo dokazali, da smo sposobni rešiti najtežje naloge in da se nikoli ne bomo predali, saj ni sile, ki bi nas lahko ločila," je dejal Putin. Leto 2024 je označil za leto družine, vojakom, ki so na bojišču, pa sporočil, da so za Rusijo junaki in da jih podpira ves narod.
Putin je poudaril še, da je glavno, kar združuje njegovo ljudstvo, usoda njihove domovine in razumevanje zgodovinske faze, skozi katero gre država. "Mi odločamo o usodi Rusije, smo ena velika družina in zagotavljali bomo varen razvoj. Skupaj smo," je še dejal.
Tradicijo televizijskega novoletnega nagovora je začel sovjetski voditelj Leonid Brežnjev. V Rusiji je postal praznična stalnica, ki jo spremlja na milijone gospodinjstev. Predvajajo ga tik pred polnočjo v vsakem od 11 časovnih pasov v Rusiji, prvi pa so ga videli prebivalci polotoka Kamčatka, poroča STA.
Kaj bo storil Iran?
Ob vsem tem smo priča tudi globoki krizi na Bližnjem vzhodu, kjer zahod z zaskrbljenostjo spremlja delovanje Irana, totalitarne islamistične republike, katere predsednik Ebrahim Raisi je v preteklosti že zagrozil, da bodo v primeru nadaljevanja izraelske ofenzive na Gazo, ki je sledila Hamasovemu terorističnemu napadu na Izrael, tudi druge regionalne sile prisiljene k ukrepanju. Iran je bil po eskalaciji že deležen opozoril Izraela in ZDA, naj se ne vpleta v spor.
Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je poleg tega konec decembra sporočila, da Iran pospešuje proizvodnjo obogatenega urana, kar pomeni, da se je obrnil trend upočasnjevanja, ki se je začel sredi leta. Teheran je konec novembra sporočil načrte o krepitvi produkcije v svojih obratih v Natanzu in Fordovu, a vztraja, da ne nameravajo ustvariti jedrske bombe.