Zlata mrzlica zajela svet

Razloga za naraščanje cene zlata (letos se je dvignila že za 20 odstotkov) sta negotovost svetovnega gospodarstva in zlasti pešajoča kitajska gospodarska rast, zaradi česar vlagatelji svoj denar vse bolj vlagajo v zlato, piše spletna stran CNN Money.

Zatekanje k zlatu, ki velja za alternativno obliko valute, naj bi bilo povezano tudi z nizkimi obrestnimi merami v ZDA in EU.

Nori na zlato Zdajšnja zlata mrzlica, kot jo je poimenovala zgoraj omenjena spletna stran, pa ni nekaj novega v zgodovini. Zlato je že dolga stoletja kovina, ki je v evropskih in azijskih deželah sopomenka za bogastvo. Drugače je bilo na primer med staroselci v Ameriki.

Brazilska zlata mrzlica In prav ta celina je zaradi svojih dragocenih kovin (poleg zlata zlasti zaradi srebra) doživela že nekaj zlatih mrzlic. Prvo že leta 1695 v današnji Braziliji, v zlatem gorovju Minas Gerais. V to deželo v osrednji Braziliji so je desetletja zgrinjalo na sto tisoče evropskih priseljencev, ki so hlepeli po bogastvu.

Kalifornijska zlata mrzlica Najbolj znana zlata mrzlica v zgodovini pa je vsekakor kalifornijska zlata mrzlica, ki se je začela leta 1848 in končala leta 1855. V Kalifornijo se je začelo zgrinjati ogromno Američanov in Evropejcev, ki so v to deželo ob Tihem oceanu prihajali po morju okoli Ognjene zemlje ali po kopnem.

Samo leta 1849 je v Kalifornijo, ki je še zdaj znana kot Zlata država (angl. The Golden State), prišlo iskat srečo 300 tisoč ljudi. Kalifornija pa je na ameriška tla prvič pritegnila tudi priseljence iz Azije – Kitajce.

Na ta kitajski selitveni val še zdaj spominja Kitajska četrt (China Town) v San Franciscu. Kalifornijski Kitajci so tudi začetniki kitajske kulinarične ekspanzije – ustanavljanja kitajskih restavracij.

Zlata mrzlica na Aljaski Druga znana severnoameriška zlata mrzlica je potekala v Aljaski med letoma 1896 in 1899 (na komičen način jo je v filmu Zlata mrzlica predstavil Charlie Chaplin). Prostrana dežela, ki jo je ruski car leta 1867 prodal ZDA, ker je menil, da je ničvredna, je zdaj tako kot po zlatu znana tudi po bogatih nahajališčih nafte.

Avstralska zlata mrzlica Amerika ni bila edina celina, ki je doživela zlato mrzlico v 19. stoletju. Podobno je bilo na najmanjši celini na svetu, v Avstraliji, ki je v omenjenem stoletju doživela dve zlati mrzlici: leta 1851 v Novem Južnem Walesu in v devetdesetih letih na zahodu celine.

Novozelandska zlata mrzlica Leta 1861 so zlatokopi drli tudi na sosednjo Novo Zelandijo, kjer so prav tako odkrili nahajališča zlata.

Južnoafriška zlata mrzlica Zlato so v 19. stoletju – točneje leta 1886 – odkrili tudi na jugu Afrike. V času zlate mrzlice je zraslo zdaj največje južnoafriško mesto Johannesburg. Južna Afrika je vse do leta 2006 izkopala največ zlata na svetu (zdaj je na prvem mestu Kitajska). Največji razcvet so južnoafriški rudniki zlata doživeli v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Slovenski zlati reki Kaj pa Slovenija? Slovenija ni nikoli slovela kot z zlatom bogata dežela. Sta pa veljali za zlatonosni reki Drava in Mura. V avstrijskih Visokih Turah so namreč nahajališča zlata, od koder potoki in reke nosijo zlato s seboj vse do nižin ob Dravi in Muri. Pred drugo svetovno vojno je ob Dravi in Muri zlato izpiralo več sto izpiralcev, ki jim je iskanje zlata predstavljalo vsakodnevni kruh.