Torek, 7. 11. 2023, 22.11
1 leto
OD NAŠIH POROČEVALK IZ UKRAJINE
Življenje ni lepo. Da je vojna, se čuti na vsakem koraku. #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,88
V nedeljo sva se iz Lvova odpravili v Kijev, kjer bova preživeli naslednjih nekaj dni. Že ob prihodu v mesto naju je pričakala vojska. Te ni dovoljeno fotografirati, prav tako ne vladnih stavb. Da življenje ne teče kot drugod po svetu, nama je postalo jasno tudi ob pogledu na zabarikadirane stavbe, postavljene barikade, še toliko bolj pa, ko so sprožili alarm za nevarnost in smo se morali skriti v zaklonišče.
Vse poškodovane stavbe v Kijevu so povečini obnovljene, zato sprva sploh ni občutka, da je tukaj bila oziroma še vedno je vojna. Vendar ta občutek zbledi v trenutku, ko vstopiš na Trg neodvisnosti ali Majdan, kjer je park preplavljen z zastavicami. "Vsaka zastava predstavlja nedolžno življenje, ki ga je ukradel en sam nor Vladimir Putin," je zapisano na spomeniku poleg.
Zastavice v spomin na padle vojake.
Več fotografij s trga Majadan si poglejte v spodnji fotogaleriji.
Podobno je tudi na Mihaelovem trgu, na katerem je neskončen zid prekrit s fotografijami vojakinj in vojakov, padlih v vojni med letoma 2014 in 2023. Ob pogledu nanj boli, kar ni mu konca. Ljudje skrušenih obrazov nemočno gledajo v fotografije, poleg pa polagajo cvetje in sveče. Srečava starejšo gospo, ki moli, se klanja in govori: "Počivajte v miru."
Zid s fotografijami padlih vojakinj in vojakov.
Več fotografij zidu s fotografijami padlih vojakov si poglejte v spodnji fotogaleriji.
Sreča, da imajo najgloblji sistem podzemne železnice na svetu
Eden največjih napadov na Kijev se je zgodil 10. oktobra lani ob 8.30 zjutraj. Ena raketa je padla na območje pred univerzo, druga na otroško igrišče v Ševčenkovem parku in tretja na Kličkov most. Na srečo so takrat alarm sprožili že ob šestih zjutraj. Ustavil se je javni promet, vključno z metrojem, zato je bilo središče mesta dokaj prazno. Pred glavno univerzo, kjer je običajno več kot sto ljudi, jih je bilo v tistem trenutku sedem. Ti so na žalost umrli, vendar bi, če ne bi bilo opozorila, žrtev lahko bilo še veliko več.
Velik napad je bil tudi na zadnje silvestrovo, ko so Rusi napadli enega od hotelov in je bil alarm sprožen med polnočjo in četrto uro zjutraj, ljudje pa so v zakloniščih preživeli tudi večino časa v prvih dneh novega leta. Maja so imeli 20 nočnih napadov v 30 dneh, od takrat pa je tukaj dokaj mirno, saj so nad Kijevom okrepili zračno obrambo, povedo domačini, a dodajo, naj se ob morebitnem alarmu vseeno skrijeva v zaklonišče ali na postaje podzemne železnice.
Posledice napadov v Kijevu so še vedno vidne na več stavbah. Te so nastale zaradi padlih delov raket in dronov.
Več fotografij poškodovanih stavb si lahko ogledate v spodnji fotogaleriji.
Velika sreča je, da je sistem podzemne železnice v Kijevu najgloblji na svetu, sega namreč kar 105,5 metra v globino, zato marsikdo, ko se sproži alarm, zatočišče poišče tam.
Sistem podzemne železnice v Kijevu je najgloblji na svetu, sega kar 105,5 metra v globino.
Tako je bilo tudi včeraj ob 15.08. Stali sva na Mihaelovem trgu v Kijevu in si ogledovali uničene ruske tanke, rakete in avtomobile, ko so se je nenadoma oglasila glasna sirena.
Panično sva pristopili k dvema gospema in ju povprašali po najbližjem zaklonišču. Izvedeli sva, da so rakete vzletele s Črnega morja, a da je šlo zgolj za mige, kar pomeni, da nevarnost ni tolikšna. Vseeno sta dejali, da lahko za čas trajanja alarma odideva na bližnjo postajo podzemne železnice.
Prek aplikacije sva prejeli sporočilo, da je za celotno državo sprožen alarm za zračni napad.
S tem so se navadili živeti
Medtem ko sva s hitrim korakom hodili proti podzemni, se je večina še naprej neobremenjeno sprehajala po mestu. Na aplikaciji Telegram preverijo, za kakšne vrste napad gre, in če ta ne predstavlja nevarnosti, gredo naprej po opravkih. Očitno je, da so se s tem navadili živeti. Tudi tisti, ki so bili na postaji podzemne železnice. S seboj so namreč imeli zložljive stolčke in blazine ter aktivno preživljali čas.
Skupina dijakov je sedela v krogu, se pogovarjala in tipkala na mobitele, mlajši par je igral enko, skupina vojakov je stala v krogu in se pogovarjala, dve dekleti sta brali note in se učili dirigiranja, mlada mamica pa se je žogala z nekajletnim sinom.
Fant in dekle sta v času alarma igrala enko.
Nekateri so tipkali na mobitele.
Skupina dijakov na postaji podzemne železnice v času trajanja alarma.
Med čakanjem sva obiskali trgovino s spominki. Prodajalka je iz perl izdelovala nakit. Za motiv je uporabila portret znanega ukrajinskega pevca Andija Kuzmenka iz pop-rock skupine Skrabin, ki je pri 47 letih umrl v prometni nesreči. Povedala nama je, da ga na nakitu upodablja, ker je njegova velika oboževalka.
Prodajalka je na nakitu upodobila portret znanega ukrajinskega pevca.
Na vojno dogajanje spominjajo celo spominki.
Toaletni papir s portretom Putina.
Po uri in pol so nas obvestili, da je nevarnosti konec, in sva lahko zapustili zatočišče. Da življenje ne teče kot drugod, sva videli tudi v trenutku, ko sva hoteli poiskati turistično-informacijski center. Na eni lokaciji ga sploh ni bilo, drugi pa je bil zaprt. Turistov tukaj namreč ni, so le tuji prostovoljci.
Turistično-informacijski centri so zaprti.
Spomeniki še kažejo veličastnost mesta. Nekaterih ni mogoče videti, saj so prekriti.
V Kijevu kljub vojnim razmeram ne gre spregledati nekaterih znamenitih veličastnih spomenikov. Med njimi je katedrala Svete Sofije, eden večjih muzejskih kompleksov v Ukrajini. Je svetovno znani arhitekturni spomenik iz 11. stoletja, obkrožen s samostanskimi zgradbami iz 18. stoletja. Leta 1990 je bila katedrala vpisana na Unescov seznam kulturne dediščine. Nekateri spomeniki pred katedralo so zaščiteni pred morebitnimi napadi.
Katedrala Svete Sofije
Nedaleč stran pa trg krasi samostan Svetega Mihaela, zaščitnika Kijeva.
Samostan Svetega Mihaela
Ob koncu dneva sva na trgu naleteli še na glasbenika, ki sta z igranjem mirne in prijetne glasbe v vojno mesto skušala vnesti vsaj malo vedrine.
Glasbenika v središču mesta
