SiolNET. Novice Svet
3,30

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Živimo v dobi po resnici?

3,30

termometer

Peter Rožič
Foto: Ana Kovač

Kampanja pred referendumom o brexitu, predsedniške volitve v ZDA, nezaupanje v institucije in vodilne medije, svobodno objavljanje na družbenih omrežjih – vse to je pripomoglo k temu, da je izraz poresničen postal moden. Pa veste, kaj pomeni?

Tisti, ki besedo poresničen (post-truth, op. a.) razširjajo, trdijo, da so bili v kampanji za brexit uporabljeni polresnični ali neresnični podatki, in obtožujejo Donalda Trumpa, da je za svojo medijsko propagando prirejal resnico, lagal in volivce nagovarjal prek čustev.

A ker se uporaba tega izraza tudi po volitvah ne zmanjšuje, "me ne bi presenetilo, če bi poresničen postala ena od besed, ki bi opredeljevala današnji čas", je dejal Casper Grathwohl, predsednik Oxfordovih slovarjev, ki jih izdaja založba Oxford University Press in pri katerem so izraz razglasili za besedo leta 2016.

Kaj pomeni post-truth?

Post-truth, v slovenščini pofaktičen ali poresničen, po razlagi v Oxfordovih slovarjih pomeni nanašajoč se na ali označujoč okoliščine, v katerih so za oblikovanje javnega mnenja objektivna dejstva manj pomembna kot nagovarjanje čustev ali osebnih prepričanj.

Čeprav jo je srbsko-ameriški dramatik Steve Tesich v tem pomenu prvič uporabil že leta 1992, se je uporaba besede poresničen oziroma poresnična politika razširila zlasti v zvezi z referendumom o brexitu in letošnjimi predsedniškimi volitvami v ZDA.

Uporaba izraza post-truth se je bistveno povečala med volilno kampanjo Donalda Trumpa. Uporaba izraza post-truth se je bistveno povečala med volilno kampanjo Donalda Trumpa. Foto: Reuters Zaradi nezaupanja v informacije, ki jih objavljajo uradni viri in uveljavljeni mediji, raste uporaba družbenih omrežij, kjer se širijo nepreverjene informacije, ki zahtevajo kritičnost bralca. A raziskave kažejo, da kar nekdo objavi na družbenih omrežjih, vpliva na bralce, čeprav se morda pozneje izkaže za neresnico.

"Če želi danes državljan vedeti, kaj je res, naj preveri več virov in morda opravi manjšo raziskavo, kot se to dela v naravoslovju, industriji. Treba se je naučiti razločevanja in kot bralec imeti dovolj svobode za neodvisno in zrelo presojo, kaj je dobro in resnično," pravi politolog Peter Rožič, ki je doktoriral na univerzi v Georgetownu v ZDA.

Je nagovarjanje čustev nujno nekaj slabega?

"Nekateri trdijo, da je v politiki poresnice politična debata zgrajena predvsem na nagovarjanju čustev ljudi. To se je pokazalo v volilni kampanji Clintonove in Trumpa. Zadnji je znal uporabiti večji spekter čustev kot Clintonova. Vključil je jezo, domoljubje. A pogosto sklicevanje na čustva lahko razumemo le kot del t. i. poresnice. Čustva, četudi iskrena, so lahko – ali pa tudi ne – izraz resnice. Treba je govoriti in presojati ne samo izraze čustev, ampak tudi njihovo uporabo, včasih tudi zlorabo," opozarja Rožič.

Uporaba čustev ni nujno tudi njihova zloraba, opozarja Peter Rožič. Uporaba čustev ni nujno tudi njihova zloraba, opozarja Peter Rožič. Foto: Ana Kovač Kritičen pa je do uporabe besede poresničen. "Beseda ni brez dvomljivih konotacij. Kaže na to, kot da smo bili prej v obdobju resnice in smo zdaj prišli v neko obdobje poresnice. S tem se ne strinjam. Ta razlaga je preveč binarna in enostavna. Pravilnejša bi bila tale: dejansko smo tudi prej, in ves čas, pogosto živeli v obdobjih poresničnosti."

Smo v dobi poresnice?

"Glede nekaterih vplivnih ljudi in dogodkov, kot so brexit, volitve v ZDA ali novi predsednik na Filipinih, marsikdo meni, da so ti zmagali prek prikritih mehanizmov in so resnico zlorabljali. Pravijo, da je to poresnica. Seveda to ni res," je prepričan. "V obdobjih poresnice izbiramo stvari, kot nam ustrezajo, da pridemo do sklepa, ki si ga želimo. A govoriti o določenih obdobjih je neprimerno. Ves čas se v naših osebnih in družbenih življenjih odvija preplet resnice in njenega pomanjkanja in celo laži."

Rožič meni tudi, da koncepta poresničnosti znanstvena in strokovna javnost še ni dovolj razvila, da bi lahko o njem argumentirano razpravljali. "Se mi pa zdi škoda, da se celotno obdobje in ves povolilni čas v ZDA označuje kot poresnica. Ob tem je pomembno tudi pogledati, kdo pravi, da je nekdo v obdobju poresnice. To je pomembno merilo," opozarja politolog.

Laž lahko postane nekaj običajnega

"Brez resnice zaidemo v laž – lahko tudi prek tega, kar opisuje slabo skovana beseda poresnica. To poznamo še iz časa prejšnje Jugoslavije. Laž postopoma vodi v nasilje in ga upravičuje, omejuje svobodo in neti sovraštvo," pravi Rožič. "Brez resnice zaidemo v laž – lahko tudi prek tega, kar opisuje slabo skovana beseda poresnica. To poznamo še iz časa prejšnje Jugoslavije. Laž postopoma vodi v nasilje in ga upravičuje, omejuje svobodo in neti sovraštvo," pravi Rožič. Foto: Bor Slana V poresnični politiki je resnica drugotnega pomena. Ob tem Rožič opozarja na posledice oddaljevanja od resnice. "Človek, ki izreče majhno laž in jo večkrat ponovi, kmalu izreče tudi veliko laž. V nas se spremeni način ravnanja. Vse bolj bo to postalo del norme, nekaj običajnega."

Spomnil je na nekdanjega češkega predsednika Vaclava Havla, ki je že v času komunizma veliko pisal o laži. "Havel je v svojih delih ponudil odlična merila razločevanja o tem, kakšni so politični režimi in zakaj toliko državljanov sprejme premise režima, ki je zgrajen na laži. Kako državljani režimov, ki temeljijo na laži, počasi sami sprejemajo to laž, ne verjamejo nujno vanjo, ampak se z njo sprijaznijo, jo ponavljajo in sami gradijo sistem, ki temelji na laži. Celo brez prisile. Takrat mora nekdo, filozofi, misleci, kot je Havel, ponudi besednjak, način razmišljanja, da lahko mislimo o stvareh zunaj laži," pravi Rožič.

O politični korektnosti

"Večkrat pravijo, da smo končno prišli v obdobje, ko lahko povemo stvari take, kot so. Morda. A to bi pomenilo nasprotno: da smo prišli v obdobje resnice. Ali pa da smo s politično nekorektnostjo v nekem obdobju resnice po obdobju poresnice. Kot da si končno lahko povemo določene stvari. Morda. Kot da smo prej morali lagati, da ne bi užalili tega ali onega. Laž je težava. A kot korektnost je težava tudi politična nekorektnost.

Da nisi politično korekten, je dobro, ko gre za vprašanje resnice. Naj resnica le pride na dan. Ko pa gre za vprašanje manir in olike, pa odsotnost korektnosti ni primerna. Ni res, da lahko zdaj, ko ni več treba biti politično korekten, vse popljuvam, se na vse jezim in ljudi pošiljam ne vem kam. Tu ne gre za politično korektnost, ampak za bonton. Bonton in človekovo dostojanstvo pa je treba upoštevati tudi pri načinu razodevanja resnice. V teh primerih vidimo, kako sta izraza politična korektnost in nekorektnost včasih zavajajoča," je prepričan Rožič.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 16
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin