Zgodovinar Aleš Maver: Nemci se trudijo integrirati priseljence, toda ...

Z zgodovinarjem in političnim analitikom Alešem Mavrom smo se pogovarjali o tem, kako je v Nemčiji preživel pretekli konec tedna, ki sta ga poleg petkovega streljanja v Münchnu zaznamovala še dva podobna napada, ter o njegovih pogledih na vzroke in posledice teh dejanj.

Preberite še:
Sirec v Nemčiji detoniral bombo in ubil sebe (foto in video)
V Nemčiji prosilec za azil z mačeto ubil človeka, dva ranil
Streljanje v Münchnu: devet mrtvih

Kje ste bili v petek zvečer v času napada v Münchnu?

Bil sem z vlakom na poti iz Darmstadta v München. Zaradi napada so prekinili vse železniške povezave do mesta, zato nas je vlak odložil že v Ulmu. Potem se je bilo treba znajti. V Ulmu je bilo vse polno, zato sem pogledal, kam še peljejo vlaki, in se odpravil proti mestu Kempten, kjer sem prenočil. 

Bila je velika panika, saj ni bilo znano, koliko je storilcev in ali napad še traja. Očitno so nekateri na družabnih omrežjih tudi namenoma podpihovali paniko. 

Kako so se Nemci odzvali na napad v Mü​nchnu in še dva, ki sta mu sledila?

Ko sem v soboto zjutraj prišel v München, je bilo vse že dokaj mirno. Včeraj pa sploh več ni bilo videti, da se je kaj zgodilo. Vendar tudi če si zelo miren, kot Nemci so, taka zgoščenost napadov pusti posledice. V pogovorih ljudi so napadi še zelo navzoči.

Kako se namerava Nemčija spopasti s tovrstnimi dogodki?

Po moje držijo besede šefa kabineta premierke Angele Merkel Petra Altmaierja, ki pravi, da ima nedavni napad v Nici zelo negativen učinek, saj je bil izveden na preprost način, kar pomeni, da lahko napadalec postane praktično vsak. Pričakovati je še nekaj podobnih poskusov, verjetno žal tudi nekaj "uspešnih". Te napade se po Altmaierjevih besedah da preprečiti samo z uvedbo popolnega nadzora nad državljani, kar pa je nesprejemljivo. V tem primeru bi načrtovalci napadov dosegli svoj cilj. Če bi se odpovedali temeljnim svoboščinam, bi naš del sveta, ki je nekakšen otoček svobode, četudi se to sliši pesniško, napadalci zapeljali v svojo smer.

Popolna preprečitev takšnih napadov ni mogoča. Nemogoče je na primer pregledati vsakega potnika na vlaku, ker bi to uničilo železniški promet. Proti tipu napadov, kot smo jih doživeli v Parizu in Bruslju, še obstajajo neki mehanizmi za boj, proti preprosto izvedenim napadom, kot so nedavni in ki spodbudijo posnemovalce, pa po moje ni učinkovitega orožja. Eden od načinov, za katerega se odločajo Nemci, je skrb za socialni dvig ljudi, ki se počutijo odrinjene, a to je dolgotrajen proces, napad v Nici pa že danes vabi posnemovalce.

Po napadu v bavarski prestolnici je v nedeljo 21-letni prosilec za azil iz Sirije z mačeto ubil nosečo žensko, neuspešni iskalec azila iz Sirije pa je razstrelil nahrbtnik, poln eksploziva, pri tem pa sam umrl in ranil 12 drugih ljudi. Foto: Reuters

Je po vašem mnenju torej vzrok za napade neuspela integracija priseljencev?

Gotovo je neuspešna integracija med vzroki za napade. Tukaj je še občutek socialne izključenosti. Zanimivo je, da tudi pripadniki tretje generacije priseljencev iščejo korenine in se poistovetijo z radikalnim islamizmom. To je en velik izziv za Evropo, da pokaže velike prednosti našega načina življenja, ki jih islamizem zagotovo ne zagotavlja.

Nemci se trudijo za integracijo, a je dovolj, da samo v nekaterih primerih ta prizadevanja niso uspešna in že pride do tragičnih dogodkov. 

Ali Nemci za napade krivijo Angelo Merkel, ki je zagovarjala politiko odprtih vrat do migrantov?
Do zdaj to še ni bilo ravno v ospredju. Ravno včeraj je Pegida, ki se bori proti islamizaciji Zahoda, pripravila zborovanje, ki je bilo zelo slabo obiskano. Očitno ta povezava med napadi in politiko Merklove zdaj še ni bila vzpostavljena, lahko pa tudi to sčasoma pride na površje.

Približno 15 odstotkov glasov, ki jih je dobila na zadnjih volitvah, je od stopnjevanja migrantske krize Merklova sicer že izgubila. Kratkoročno je to zagotovo voda na mlin Alternative za Nemčijo, čeprav je ta stranka do zdaj najboljše rezultate dosegala na vzhodu Nemčije, kjer je problem napadov precej manj izražen in predstavlja bolj potencialno grožnjo.

Velja poudariti, da v Nemčiji politika odprtosti do beguncev ni samo odločitev Angele Merkel, ampak je vsaj do zdaj imela precej zaslombe tudi med ljudmi. Nemci vidijo v tem neko svoje poslanstvo. Sklicujejo se na to, kar so oni naredili v 20. stoletju. Ko smo Slovenci spraševali, zakaj ne zaprejo meje, je bil ponavadi odgovor "Kaj bi pa rekli, če bi to res naredili? Spet ti Nemci, ki ne marajo tujcev?!" 

Kako se pa v Nemčiji odraža dogajanje v Turčiji? V Nemčiji namreč živi okoli 1,6 milijona turških državljanov, 2,7 milijona prebivalcev Nemčije pa ima vsaj enega starša Turka.

V Nemčiji je dokaj velik strah pred odmevi na dogajanje v Turčiji, saj se bojijo, da bi se napetosti od tam prenesle na v Nemčiji živeče Turke, med katerimi je nadpovprečno veliko privržencev predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Ta teden so že grozili in ustrahovali Turke, ki Erdoganu nasprotujejo. Lahko bi bilo zelo nevarno, če bi se še naprej dogajali javni izgredi, ki so se že pojavili v nekaterih delih Nemčije.

Erdogan je že takrat, ko je nemški parlament obsodil turški genocid nad Armenci, vse nemške poslance turških korenin, ki so glasovali za obsodbo, razglasil za izdajalce domovine.