Ponedeljek,
27. 2. 2023,
6.51

Osveženo pred

11 mesecev, 3 tedne

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

270

Natisni članek

Natisni članek

Vladimir Putin Volodimir Zelenski Vojna v Ukrajini

Ponedeljek, 27. 2. 2023, 6.51

11 mesecev, 3 tedne

369. DAN VOJNE V UKRAJINI

Zelenski: Vem, kdo bo na koncu ubil Putina

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

270

Volodimir Zelenski | Foto Reuters

Foto: Reuters

"Vem, kdo bo na koncu ubil Putina. To bo nekdo iz njegovega najožjega kroga tesnih svetovalcev," je v dokumentarcu Leto ukrajinskega novinarja Dmitra Komarova dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Medtem ukrajinske sile poročajo o novih zračnih napadih, ki jih je Rusija izvedla v jutranjih urah in v katerih sta bila ubita dva človeka. 

Pregled pomembnejših dogodkov dneva: 
21.35
EU za eno leto podaljšala sankcije proti Belorusiji
17.28 Zelenski odstavil visokega poveljnika vojske v Donbasu
16.38 Ruske sile na območju Bahmuta izvedle več napadov
14.22 Hrvaška naj bi Ukrajini dobavila 14 vojaških helikopterjev
12.02 Kremelj za zdaj ne vidi pogojev za mirno rešitev konflikta v Ukrajini
10.59 Zelenski odstavil visokega poveljnika vojske v Donbasu
10.38 V Ukrajini novi ruski zračni napadi
7.00 Zelenski: Vem, kdo bo na koncu ubil Putina

21.35 EU za eno leto podaljšala sankcije proti Belorusiji

Evropska unija je danes za eno leto podaljšala sankcije proti Belorusiji, ker režim predsednika Aleksandra Lukašenka doma še vedno izvaja represijo in ker podpira rusko invazijo v Ukrajini. Da bodo sankcije veljale do 28. februarja 2024, je po njihovem letnem pregledu danes odločil Svet EU, so sporočili s švedskega predsedstva EU.

Predsedniku Lukašenku in 194 drugim vidnim osebnostim, ki so blizu režimu, so prepovedali vstop v EU, njihovo premoženje v povezavi pa so zamrznili.

17.28 Zelenski odstavil visokega poveljnika vojske v Donbasu

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je z odlokom, izdanim v nedeljo zvečer, odstavil visokega poveljnika ukrajinskih sil v Donbasu Edvarda Moskaljova. Razloga za to odločitev ob tem ni navedel.

Moskaljov je položaj zasedel marca lani, kmalu po začetku ruske invazije na Ukrajino 24. februarja, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Do njegove odstavitve prihaja sredi hudih bojev na vzhodu države, zlasti v okolici Bahmuta v regiji Doneck, kjer intenzivni spopadi za to strateško pomembno mesto potekajo že več tednov.

Kijev naj bi nameraval v prihodnjih mesecih izvesti ofenzivo za osvoboditev nekaterih ozemelj na vzhodu in jugu države, vključno z Mariupolom, strateško pomembnim pristaniškim mestom ob Azovskem morju z okoli pol milijona prebivalcev, ki so ga ruske sile po več tednih smrtonosnega obleganja zavzele maja lani.

16.38 Ruske sile na območju Bahmuta izvedle več napadov

Na območju Bahmuta, ki je že tedne prizorišče hudih spopadov med ukrajinskimi in ruskimi silami, je ruska vojska danes izvedla več napadov, v katerih je zadela ukrajinsko skladišče streliva, so sporočili iz Moskve in dodali, da je rusko topništvo uničilo tudi ukrajinske tanke, oklepno opremo in vozila, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Na območju okoli mesta Bahmut je ruska vojska zadela skladišče streliva ukrajinskih oboroženih sil, je sporočil tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov. Kot navaja dpa, navedb z bojišč ni mogoče neodvisno preveriti.

Intenzivni spopadi v okolici Bahmuta v regiji Doneck sicer potekajo že več tednov. V mestu, kjer je pred vojno živelo več kot 70 tisoč ljudi, še vedno vztraja okoli šest tisoč prebivalcev, ki so jih ukrajinske oblasti nedavno pozvale k evakuaciji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem z odlokom, izdanim v nedeljo zvečer, odstavil visokega poveljnika ukrajinskih sil v Donbasu Edvarda Moskaljova. Razloga za to odločitev ob tem ni navedel.

Ukrajinske sile naj bi nameravale v prihodnjih mesecih izvesti ofenzivo za osvoboditev nekaterih ozemelj na vzhodu in jugu države, vključno z Mariupolom, strateško pomembnim pristaniškim mestom ob Azovskem morju, ki so ga ruske sile po več tednih smrtonosnega obleganja zavzele maja lani.

14.22 Hrvaška naj bi Ukrajini dobavila 14 vojaških helikopterjev

Hrvaška bo po poročanju časnika Jutarnji list Ukrajini v kratkem dobavila 14 transportnih helikopterjev tipa mil mi-8. Vlada v Zagrebu pisanja časnika ni potrdila, je pa pošiljko 14 helikopterjev že lani napovedal hrvaški premier Andrej Plenković. To bi bila ena od največjih donacij helikopterjev katere od zavezniških držav Ukrajini.

12 helikopterjev mi-8MTV-1 in dva helikopterja mi-8T, ki jih bo predvidoma prejela Ukrajina, so del hrvaških oboroženih sil. Po domovinski vojni so jih uporabljali predvsem za reševalne akcije in za nujne prevoze s hrvaških otokov na celino.

Pred prevozom v Ukrajino bodo z njih najprej sneli vse oznake in po potrebi zamenjali obrabljene dele, za prevoz pa bodo pripravljeni čez približno deset dni. Sedem jih bodo razstavili in dostavili po kopnem, sedem pa jih bo odletelo na Poljsko, od koder jih bodo nato poslali v Ukrajino, piše Jutarnji list v sobotni izdaji časnika.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je bil do pošiljanja helikopterjev že ob objavi namere kritičen, ker v vladi niso pojasnili, kako bodo te helikopterje nadomestili.

Hrvaškim letalskim silam bo tako predvidoma ostalo deset transportnih helikopterjev mil mi-171Sh sovjetske oz. ruske izdelave in štirje helikopterji sikorsky UH-60 black hawk ameriške izdelave.

Hrvaška je v Ukrajino do zdaj napotila štiri pakete vojaške pomoči, a vsebine teh ni razkrila, ker je vse podatke o vojaški pomoči Ukrajini označila za zaupne.

Državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Zdenko Lučić je na seji vlade pretekli četrtek razkril le, da je hrvaška vlada Ukrajini do zdaj darovala za več kot šest milijonov evrov humanitarne pomoči in zagotovila "znatno vojaško pomoč". Dodal je, da je skupna vrednost pomoči Hrvaške Ukrajini presegla 160 milijonov evrov.

12.02 Kremelj za zdaj ne vidi pogojev za mirno rešitev konflikta v Ukrajini

Kitajski mirovni načrt, ki ga je Peking ruski in ukrajinski strani predlagal pretekli petek, si zasluži pozornost, vendar za zdaj ni pogojev za mirno rešitev konflikta v Ukrajini, so danes sporočili iz Kremlja. ZDA so kitajski načrt zavrnile že v petek, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je presodil, da mora Kijev sodelovati tudi s Kitajsko.

"Načrtu kitajskih prijateljev smo posvetili veliko pozornosti," je danes povedal tiskovni predsednik Kremlja Dmitrij Peskov, a dodal, da Moskva "za zdaj ne vidi nobenega od pogojev, ki so potrebni, da bi se celotna zgodba približala miru". "Posebna vojaška operacija se nadaljuje," je še dejal Peskov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kitajska vlada je v mirovnem načrtu, ki ga je Peking objavil pretekli petek, v 12 točkah Rusijo in Ukrajino pozvala, naj čim prej začneta neposredne mirovne pogovore, in posvarila pred uporabo jedrskega orožja. Državi je pozvala tudi k doslednemu izogibanju napadov na civiliste ali civilne objekte.

Ameriški predsednik Joe Biden je v odzivu na načrt v petek dejal, da je zamisel Kitajske, da bi se pogajala o izidu vojne, ki je za Ukrajino popolnoma nepravična, nerazumna. Po njegovih besedah v načrtu ni ničesar, kar bi bilo koristno za kogarkoli drugega kot za Rusijo.

Ukrajinski predsednik Zelenski je v odzivu na načrt v petek dejal, da mora Ukrajina sodelovati tudi s Kitajsko in da se zdi, da ta v načrtu spoštuje zahteve Kijeva po ozemeljski celovitosti. Dobro je, da se je Kitajska začela pogovarjati o Ukrajini, je dejal in dodal, da ima v načrtu srečanje s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom.

Zadržanost do kitajskega mirovnega načrta sta sicer izrazila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. Kot sta poudarila, je Peking namreč že izbral stran v tem konfliktu, to pa mu jemlje kredibilnost.

Peskov se je danes odzval tudi na nov, deseti sveženj sankcij proti Rusiji, ki so ga države članice EU sprejele ob prvi obletnici ruskega napada na Ukrajino. Ta je usmerjen proti več kot sto ruskim posameznikom in podjetjem.

"Vse to je seveda absurdno," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja. Po njegovih besedah ima Zahod težave pri iskanju oseb in subjektov, ki bi jih sankcioniral, kar naj bi pojasnjevalo "nelogičen seznam". Kot je dodal, gre za tako uspešne ljudi, da jim uvrstitev na seznam sankcioniranih ne bo povzročila nobenega nelagodja, še navaja AFP.

10.59 Zelenski odstavil visokega poveljnika vojske v Donbasu

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je z odlokom, izdanim v nedeljo zvečer, odstavil visokega poveljnika ukrajinskih sil v Donbasu Edvarda Moskaljova. Razloga za to odločitev ni navedel. Medtem so iz Londona sporočili, da naj bi bila Moskva zaskrbljena zaradi nepojasnjenih eksplozij na vojaških objektih v zavzetem Mariupolu.

Moskaljov je položaj zasedel marca lani, kmalu po začetku ruskega napada na Ukrajino 24. februarja, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Odstavili so ga sredi hudih bojev na vzhodu države, zlasti v okolici Bahmuta v regiji Doneck, kjer intenzivni spopadi za to strateško pomembno mesto potekajo že več tednov.

Kijev naj bi nameraval v prihodnjih mesecih izvesti ofenzivo za osvoboditev nekaterih ozemelj na vzhodu in jugu države, vključno z Mariupolom, strateško pomembnim pristaniškim mestom ob Azovskem morju z okoli pol milijona prebivalcev, ki so ga ruske sile po več tednih smrtonosnega obleganja zavzele maja lani.

Iz Londona so sporočili, da je Moskva verjetno zaskrbljena zaradi nepojasnjenih eksplozij na vojaških objektih v tem mestu. Po podatkih britanskega obrambnega ministrstva, ki se zanaša na obveščevalne podatke, je samo od začetka tega meseca v Mariupolu odjeknilo do 14 eksplozij, med drugim v skladišču streliva, dveh skladiščih goriva in jeklarni, ki se uporablja za vojaške namene, navaja dpa.

"Rusija bo verjetno zaskrbljena, ker se nepojasnjene eksplozije dogajajo na območju, za katero je verjetno že prej ocenila, da je zunaj dosega rutinskih ukrajinskih udarnih zmogljivosti," so sporočili iz Londona in dodali, da Mariupol sicer leži okoli 80 kilometrov za trenutno frontno črto.

Mariupol, ki je bil med ruskim obleganjem na začetku vojne močno opustošen, je za Rusijo pomemben, saj leži na ključni logistični poti, hkrati pa je največje mesto, ki so ga ruske sile zavzele lani in je še vedno pod njihovim nadzorom.

10.38 V Ukrajini novi ruski zračni napadi

Rusija je v jutranjih urah nad Ukrajino izvedla nove napade z brezpilotnimi letali, v katerih sta bila ubita dva človeka, še trije ljudje pa so bili ranjeni, so danes sporočile ukrajinske sile. Dodale so, da jim je uspelo sestreliti 11 od 14 brezpilotnih letal šahed, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Najmanj dve smrtni žrtvi in tri ranjene je zahteval ruski napad na ukrajinsko mesto Hmelnicki na zahodu države, so sporočile tamkajšnje oblasti. Oba umrla naj bi bila reševalca.

Nad prestolnico Kijev so ukrajinske sile sestrelile devet brezpilotnih letal, je dejal vodja kijevske vojaške uprave Sergej Popko, ne da bi navedel, ali je napad zahteval žrtve oziroma povzročil škodo na infrastrukturi.

Pojasnil je, da je bil napad izveden v dveh ločenih valih, zaradi česar so zračni alarmi zvonili več kot pet ur. Hkrati je opozoril, da ruske sile s tovrstnimi napadi poskušajo izčrpati ukrajinsko zračno obrambo.

Od sredine oktobra je Rusija izvedla številne obsežne zračne napade, predvsem na objekte ukrajinske energetske infrastrukture. Zaradi obsežnega uničenja infrastrukture je bila marsikje prekinjena oskrba z električno energijo, kar je prizadelo na milijone ljudi.

7.00 Zelenski: Vem, kdo bo na koncu ubil Putina

Volodimir Zelenski napoveduje, da bo na neki točki v Putinovem vodenju nastala razpoka, kar bo spodbudilo zaveznike ruskega predsednika, da se obrnejo proti njemu.

"Takrat bodo mesojedci jedli mesojedce. To je zelo pomembno in potrebovali bodo razlog, da to upravičijo. Spomnili se bodo besed Komarova, Zelenskega ... Spomnili se bodo naših besed. Našli bodo razlog, da ubijejo morilca. Jim bo uspelo? Da," je Zelenski dejal v dokumentarcu.

V istem dokumentarcu je ukrajinski predsednik javnosti pokazal, kje živi in ​​spi od začetka invazije 24. februarja lani. Televizijske kamere so tako posnele improvizirano bivališče, v katerem so postelja za eno osebo, pisalna miza, TV in garderobna omara. Razkril je še, da trenutno nosi izključno vojaške škornje in jakne, eno obleko pa hrani v omari.

Nedavno je sicer Zelenski v intervjuju za nemški Der Spiegel izjavil, da verjame, da se Putin obnaša kot Hitler in da mu Ukrajina in druge države ne bodo odpustile zločinov, ki jih je zagrešil. Decembra pa je The Washington Post poročal, da so Putinovi najbližji zavezniki vse bolj razočarani nad njim. Očitno nimajo pojma, kaj počne, in nimajo trdnega načrta za napredek v Ukrajini.

 

Novice Ruski aktivisti sredi Ljubljane: Putinizem je smrt svobode #foto
Berijev A-50
Novice Eksplozija v Belorusiji: so uničili redko rusko letalo?