Sobota,
18. 2. 2023,
15.10

Osveženo pred

1 leto, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,72

43

Natisni članek

Natisni članek

Kamala Harris

Sobota, 18. 2. 2023, 15.10

1 leto, 9 mesecev

ZDA Rusijo obtožile zločinov proti človečnosti

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,72

43

Kamala Harris | Podpredsednica ZDA Kamala Harris je na varnostni konferenci v Münchnu opozorila, da je bilo v Rusijo prisilno odpeljanih več sto tisoč ljudi, med njimi tudi otroci, ki so bili kruto ločeni od njihovih družin. | Foto Reuters

Podpredsednica ZDA Kamala Harris je na varnostni konferenci v Münchnu opozorila, da je bilo v Rusijo prisilno odpeljanih več sto tisoč ljudi, med njimi tudi otroci, ki so bili kruto ločeni od njihovih družin.

Foto: Reuters

Ameriška podpredsednica Kamala Harris je drugi dan varnostne konference v Münchnu obtožila Rusijo, da je v Ukrajini zagrešila zločine proti človečnosti, in opozorila, da ruske sile izvajajo obsežne in sistematične napade na civilno prebivalstvo v državi. ZDA so s tem ruska dejanja v Ukrajini prvič uradno opredelile kot zločine proti človečnosti. Kitajski visoki diplomat Wang Yi je medtem napovedal kitajsko mirovno pobudo za končanje vojne proti Ukrajini.

"Pregledali smo dokaze, poznamo pravne standarde in ni dvoma, da so to zločini proti človečnosti," je dejala Kamala Harris in naštela vrsto zlorab, ki so jih po njenih besedah zagrešile ruske sile v Ukrajini, vključno z umori, posilstvi, mučenjem in deportacijami, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Opozorila je, da je bilo v Rusijo prisilno odpeljanih več sto tisoč ljudi, med njimi tudi otroci, ki so bili kruto ločeni od svojih družin, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Vsem, ki so zagrešili te zločine, in njihovim nadrejenim, ki so vpleteni v te zločine, sporočam, da boste odgovarjali. Pravica mora biti izvršena," je poudarila.

Ukrajina
Novice Ruske sile prevzele nadzor nad še eno vasjo v Ukrajini

Prav tako je v svojem govoru pozdravila uspeh Ukrajine v njenem uporu proti ruskemu agresorju. "Kijev še vedno stoji, Rusija je oslabljena, čezatlantsko zavezništvo je močnejše kot kdaj prej in, kar je najpomembneje, duh ukrajinskega ljudstva še vedno vztraja," je dodala.

Vojna
Novice Pirc Musarjeva in Fajonova na srečanje "varuhov mednarodnega reda"

Von der Leyen pozvala k okrepitvi podpore Ukrajini

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pozvala k okrepitvi vojaške podpore Ukrajini in pospešitvi proizvodnje vojaške opreme. Njenim pozivom se je pridružil generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki je dodal, da je dobava orožja Kijevu edini način, da se zoperstavimo Moskvi.

"Še naprej moramo zagotavljati in krepiti obsežno podporo, potrebno za premagovanje imperialističnih načrtov ruskega predsednika Vladimirja Putina," je poudarila von der Leyen in hkrati pozvala k pospešitvi proizvodnje vojaške opreme, zlasti streliva, ki ga Kijev nujno potrebuje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Stoltenberg pa je ponovno opozoril, da mora Ukrajina zmagati ter obstati kot suverena in neodvisna država v Evropi. "Če v Ukrajini zmaga Putin, bo to zanj in za druge avtoritarne voditelje sporočilo, da lahko z uporabo vojaške sile dosežejo svoje cilje," je še dodal.

Pirc Musar o podpori evroatlantski poti Kosova

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je drugi dan varnostne konference namenila predvsem dvostranskim srečanjem. Sešla se je s kosovsko predsednico Vjoso Osmani-Sadriu in moldavsko predsednico Maio Sandu. Obljubila je nadaljnjo podporo evroatlantski poti Kosova, Moldavijo pa je izpostavila kot dokaz za nevarnost kibernetskih napadov.

Pirc Musar ima danes na programu še dvostransko srečanje z belorusko opozicijsko voditeljico Svetlano Tihanovsko.

K okrepitvi vojaške podpore je pozval tudi britanski premier Rishi Sunak. "Zdaj je čas, da povečamo našo vojaško podporo. Skupaj moramo Ukrajini pomagati zaščititi njena mesta pred ruskimi bombami in iranskimi brezpilotnimi letali. Ravno zato bo Velika Britanija prva država, ki bo Ukrajini zagotovila orožje daljšega dosega," je dejal.

Poudaril je, da je zmaga Ukrajine edini način za končanje trpljenja, ki ga povzroča Rusija. "Ukrajina ima vso pravico, da se brani, za to pa potrebuje tanke, sisteme zračne obrambe in artilerijo. Orožje daljšega dosega bi pomagalo tudi pri protiofenzivi za ponovno zavzetje okupiranega ozemlja," je še dodal.

Izognil pa se vprašanjem o morebitni dobavi bojnih letal in zgolj dejal, da bo v Veliki Britaniji v prihodnosti potekalo usposabljanje ukrajinskih pilotov.

Kitajska bo predstavila mirovno pobudo za končanje vojne

Kitajski visoki diplomat Wang Yi je medtem napovedal kitajsko mirovno pobudo za končanje vojne proti Ukrajini. "Predstavili bomo kitajsko stališče o politični rešitvi ukrajinske krize. Trdno bomo stali na strani miru in dialoga," je dejal.

"Za varnejši svet moramo spoštovati načela Ustanovne listine Združenih narodov," je poudaril in pozval k mirnemu reševanju sporov z dialogom, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Sporov med državami ne bi smeli reševati s prisilo ali enostranskimi sankcijami. To je kontraproduktivno, saj vodi v neskončne težave. Dialoga ne smemo nikoli zapostaviti, miru je vendarle treba dati priložnost," je dodal.

Ministrica Fajon na okroglih mizah in dvostranskih pogovorih

Zunanja ministrica Tanja Fajon je danes sodelovala na srečanju zunanjih ministric, okroglih mizah o podnebnih spremembah in širitvi EU ter imela številna dvostranska srečanja. Poudarila je, da Slovenijo predstavlja kot odprto in sodobno državo ter odlično kandidatko za nestalno članico Varnostnega sveta ZN.

Ob robu konference se je ministrica srečala z zunanjimi ministri Filipinov, Brazilije, Andore, Južne Koreje, Mongolije, Jordanije, Toga in visokim predstavnikom mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini. V ospredju pogovorov so bili dvostranski odnosi in sodelovanje na multilateralni ravni. Slovenija si prizadeva, da bi bila v letih 2024 in 2025 nestalna članica Varnostnega sveta ZN.

Ministrica bo v nedeljo, zadnji dan konference po napovedih sodelovala na panelu o prihodnosti evropske varnostne arhitekture in se sešla s predsednico think tanka International Crisis Group Ero Comfort.

Sanna Marin: Zahod bi lahko preprečil rusko invazijo

Finska predsednica vlade Sanna Marin pa je opozorila, da bi Zahod lahko preprečil rusko invazijo, če bi se odločneje odzval na rusko priključitev Krima leta 2014. Ob tem je dejala, da je Rusija z invazijo pričakovala, da se bodo stvari odvijale tako kot na Krimu in da bo vojno dobila enostavno in hitro.

"Iz sedanjih razmer se moramo nekaj naučiti. Mislim, da je najpomembnejša lekcija ta, da ne smemo biti naivni," je opozorila. Prepričana je, da je edini način za dosego miru in zagotovitev mednarodnega reda krepitev moči Evrope in demokratičnih držav.

"Potrebujemo vzvod proti avtoritarnim državam, kot je Rusija. Prisiliti jih je treba, da dvakrat premislijo, ali res želijo uporabiti silo proti drugim," je še dodala.