Sreda, 27. 2. 2019, 7.29
5 let, 8 mesecev
Zasedanje varnostnega sveta potrdilo razdeljenost mednarodne skupnosti glede Venezuele
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,17
Mednarodna skupnost glede razmer v Venezueli ostaja razdeljena.
Varnostni svet Združenih narodov (ZN) je v torek na zahtevo ZDA na odprtem zasedanju razpravljal o Venezueli. Predstavniki nekaterih držav so izražali podporo novim volitvam in začasnemu predsedniku Juanu Guaidoju, drugi pa so zavračali vpletanje v notranje zadeve suverene države. Zaradi razdeljenosti stalnih članic varnostnega sveta na koncu niso sprejeli nobenih ukrepov.
V imenu ZDA je nastopil posebni odposlanec za Venezuelo Elliot Abrams. Dejal je, da želijo ZDA glasovanje o predlogu resolucije, ki poziva k novim volitvam in dostavi humanitarne pomoči, vendar pa jo Rusija zavrača in ima svoj predlog, ki zavrača grožnje s silo in obsoja vpletanje v notranje zadeve Venezuele.
ZDA načrtujejo nove sankcije proti članom Madurove vlade
Abrams je pred zasedanjem napovedal nove sankcije ZDA proti vodilnim članom vlade Nicolasa Madura v tem in prihodnjem tednu, zavrnil pa je obtožbe, da se ZDA pripravljajo na vojaško posredovanje. Ponovil je, da je ameriški predsednik Donald Trump dejal, da so na mizi vse možnosti. Druge članice ZN je pozval, naj po svojih močeh prispevajo k obnovi demokracije v Venezueli s pritiskom na Madurov režim.
Ameriški predsednik Donald Trump v primeru venezuelske politične in humanitarne krize za zdaj ni izključil niti možnosti vojaškega posredovanja ameriških sil v Venezueli.
Francoska veleposlanica Anne Gueguen je zavrnila ruske trditve, da Venezuela ne bi smela biti na dnevnem redu varnostnega sveta, in opozorila, da se kriza preliva v soseščino. "Če volitve ne bodo napovedane v osmih dneh, je Francija skupaj z EU pripravljena na priznanje Juana Guaidoja kot začasnega predsednika, ki bo sprožil proces za volitve," je dejala in dodala, da je to zadnja priložnost za Madura.
Guterres zaskrbljen zaradi poročil o žrtvah demonstracij
Članice ZN je z razmerami v Venezueli seznanila namestnica generalnega sekretarja ZN za politične zadeve Rosemary DiCarlo, ki je izrazila zaskrbljenost nad slabim humanitarnim položajem. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pred zasedanjem pozval vse strani, naj zmanjšajo napetosti in se zavežejo verodostojnemu političnemu dialogu. Izrazil je zaskrbljenost zaradi poročil o žrtvah demonstracij ter pozval k pregledni in neodvisni preiskavi.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je med drugim izrazil zaskrbljenost zaradi poročil o žrtvah demonstracij v Venezueli ter pozval k pregledni in neodvisni preiskavi.
Venezuelska opozicija je skušala konec tedna v državo dostaviti ameriško humanitarno pomoč iz Kolumbije in Brazilije, kar so Madurove sile preprečile in v nasilju je umrlo nekaj ljudi. "Ameriška kampanja za strmoglavljenje predsednika je propadla. V soboto je potekalo zadnje poglavje državnega udara," je izjavil venezuelski zunanji minister Jorge Arreaza.
Trumpa je obtožil, da poskuša na meji z Mehiko postaviti zid, postavlja pa tudi ideološki zid z oživljanjem strategij hladne vojne, ki so prinesle bedo širši Latinski Ameriki. "Nobena sila nam ne bo narekovala usode ali prihodnosti," je dejal Arreaza.
Rusija in Kitajska kritični do potez ZDA
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je ZDA obtožil, da želijo prisilno hraniti Venezuelo. Zavrnitev humanitarne pomoči se mu zdi povsem legitimna. Kolege je vprašal, kako bi se njihove države odzvale, če bi nekdo skušal čez mejo nezakonito pripeljati neznan tovor.
Uradna Moskva poudarja, da je odločitev Madurovega režima o zavrnitvi humanitarne pomoči povsem legitimna.
Kitajski veleposlanik Ma Zhaoxu je zavrnil izkoriščanje humanitarne pomoči v politične namene, vpletanje v notranje zadeve Venezuele in morebitno vojaško posredovanje. Namignil je, da so Američani s humanitarno pomočjo želeli izzvati nemire in spopade, ki bi strmoglavili Madura.
Nastopi predstavnikov drugih držav so bili prav tako bolj ali manj predvidljivi. Kubanska predstavnica je trdila, da ZDA iščejo izgovor za vojaški napad na Venezuelo. Izrazila je podporo Maduru in obtožila države, ki dostavljajo humanitarno pomoč, da to počnejo zaradi želje po spremembi režima. Proti ameriški politiki sta se izrekla tudi predstavnika Bolivije in Nikaragve.
Večina drugih govornikov je poudarjala, da kriza v Venezueli negativno vpliva na stabilnost celotne regije in da je čas za prehod v resnično demokracijo. Na sredini je ostala Mehika, ki poziva k dialogu in zagovarja stališče, da mora humanitarna pomoč v Venezuelo priti bodisi prek agencij ZN bodisi prek Rdečega križa.
