Četrtek,
30. 11. 2017,
15.03

Osveženo pred

6 let, 11 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 7,03

11

Natisni članek

Natisni članek

Franjo Tuđman Srbija razsodba Haag vojna BiH Hrvaška

Četrtek, 30. 11. 2017, 15.03

6 let, 11 mesecev

Žarko Puhovski: Hrvaška politika bo še naprej branila kult Franja Tuđmana

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 7,03

11

Franjo Tuđman | Foto Reuters

Foto: Reuters

Obsodba bosanskih Hrvatov v Haagu ne bi povzročila večjega razburjenja na Hrvaškem, če sodišče ne bi potrdilo, da je bil v zločine proti Bošnjakom v času vojne v BiH vpleten tudi takratni hrvaški državni vrh, je prepričan Žarko Puhovski. Priznani hrvaški politolog obenem ocenjuje, da je hrvaška politika v prvih odzivih na sodbo relativno enotno stopila v bran nekdanjemu predsedniku Tuđmanu.

Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) je v sredo šesterico bosanskih Hrvatov zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti nad Bošnjaki v času vojne v BiH skupaj obsodilo na 111 let zapora. Še pred tem je nekdanji visoki častnik Hrvaškega sveta za obrambo (HVO) Slobodan Praljko v sodni dvorani z zaužitjem strupa storil samomor. 

Hkrati je sodišče sporočilo, da so ključni člani takratnega hrvaškega državnega vodstva, med drugim predsednik Franjo Tuđman, obrambni minister Gojko Šušak in visoki general hrvaške vojske Janko Bobetko, zasledovali isti zločinski cilj kot šesterica obsojenih in tako prispevali k etničnemu čiščenju Bošnjakov v BiH. 

Razsodba kot napad na očeta naroda in utemeljitelja države

Razsodba, v kateri je haaško sodišče potrdilo prvostopenjsko sodbo iz leta 2013, je v hrvaški javnosti naletela na burne odzive. Predsednik vlade Andrej Plenković je odločitev sodišča označil za moralno krivico hrvaškemu narodu.

 "Takratni hrvaški državni vrh ne more biti povezan z dejstvi, kakor so tolmačena v sodbi iz leta 2013," je v odzivu na sodbo dejal hrvaški premier. Predsednica države Kolinda Grabar-Kitarović je medtem poudarila, da "Hrvaška ni bila agresor, temveč je storila največ za obstoj celotne BiH".

Hrvaški predsednik Franjo Tuđman v družbi srbskega predsednika Slobodana Miloševića. | Foto: Reuters Hrvaški predsednik Franjo Tuđman v družbi srbskega predsednika Slobodana Miloševića. Foto: Reuters

Priznani hrvaški politolog in filozof Žarko Puhovski je prepričan, da obsodba šesterice na Hrvaškem ne bi dvignila veliko prahu, če ne bi vsebovala tako imenovanega skupinskega zločinskega prizadevanja v BiH, v katerega je bilo vpleteno celotno takratno hrvaško državno vodstvo. 

"Ta del razsodbe je na Hrvaškem izzval nacionalistične izbruhe. Sodba je namreč razumljena kot izkrivljanje zgodovine in neposredni napad na očeta in utemeljitelja hrvaške države," aktualno dogajanje pri naših južnih sosedih komentira Puhovski.

V Zagrebu prepričani, da sodišče prilagaja svoje kriterije

Del razsodbe, ki razburja javnost, po njegovih besedah temelji na nespornih dejstvih: "Vsak, ki je živel v tistih časih, dobro ve, da je bila tako imenovana Herceg-Bosna prek ministra Šuška pod neposrednim nadzorom Tuđmana."

Vendar pa po besedah Puhovskega sodba ni pravična z ozirom na kriterije, ki jih uporablja haaško sodišče. To namreč v nedavni sodbi generalu bosanskih Srbov Ratku Mladiću po njegovih besedah ni sporočilo, da je takratno srbsko vodstvo sodelovalo pri vojnih zločinih v BiH: "Na Hrvaškem se na to gleda, kot da pravici ni bilo zadoščeno in da sodišče v podobnih, sicer neidentičnih zadevah uporablja različne kriterije."

Na Hrvaškem so prepričani, da bi moralo haaško sodišče v primeru Ratka Mladića za vojne zločine v BiH obsoditi tudi takratni srbski državni vrh. | Foto: Reuters Na Hrvaškem so prepričani, da bi moralo haaško sodišče v primeru Ratka Mladića za vojne zločine v BiH obsoditi tudi takratni srbski državni vrh. Foto: Reuters

Ne glede na pravičnost oziroma nepravičnost kriterijev haaškega sodišča politolog in filozof z začudenjem opaža, da hrvaška politika poskuša iz javnega diskurza umakniti vsako kritiko na račun Tuđmana: "K temu ne stremi samo vladajoča HDZ, nekoč Tuđmanova stranka, takšno stališče zdaj zagovarja tudi opozicija na čelu s socialdemokrati (SDP)."

Samomor Praljka v sodni dvorani v Haagu hrvaška javnost zato interpretira kot akt junaštva. "Če bi to storil srbski obsojenec za vojne zločine, bi ga na Hrvaškem razglasili za strahopetca," meni Puhovski.

Direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) Zijad Bećirović medtem poudarja, da Zagreb in Beograd pri politiki do BiH zasledujeta podobne cilje in interese: "Gre za velikodržavne projekte teh držav, ki so kompatibilni. Ko gre za vprašanje BiH, je edina razlika med Hrvaško in Srbijo v načinu uresničitve ciljev in posameznih obdobjih njune uresničitve." Odziv Hrvaške na razsodbo šesterici bosanskih Hrvatov po njegovem mnenju kaže trenutno stanje duha na Hrvaškem. "Gre za državo, ki je v globoki krizi v vsakem pomenu besede in v kateri se mešajo interesi politike, kriminala, mafije, deloma pa tudi Rimskokatoliške cerkve," je prepričan Bećirović.

Politika bo branila Tuđmana tudi z omejevanjem javne razprave

Žarko Puhovski je prepričan, da bo hrvaška politika poskušala braniti kult in zapuščino Franja Tuđmana. | Foto: YouTube Žarko Puhovski je prepričan, da bo hrvaška politika poskušala braniti kult in zapuščino Franja Tuđmana. Foto: YouTube

Politolog in filozof pričakuje, da bo hrvaška politika v prihodnjih dneh na različne načine branila delo, zapuščino in osebnost nekdanjega predsednika Tuđmana: "Hrvaški sabor je že pred desetimi leti sprejel deklaracijo o domovinski vojni, v kateri je zapisano, da Hrvaška ni agresivno sodelovala v vojni v BiH, zdaj pa poslanci v saboru v luči včerajšnje razsodbe pripravljajo novo deklaracijo."

Po njegovih besedah bodo poslanci v njej obsodili razsodbo iz Haaga, hkrati pa bo dokument vseboval tudi smernice za primerno in dostojno javno razpravo. "Odredili bodo, kaj se v tej zadevi sme reči in kaj ne. Tako ni javne razprave po letu 1965 omejevala niti komunistična partija," je kritičen Puhovski, ki prst ob tem usmerja tudi v hrvaško javno radiotelevizijo HRT.

Ta je v luči polemik o tezi priljubljenega novinarja in voditelja HTV Aleksandra Stankovića, da je v času vojne za Vukovar na Hrvaškem bila državljanska vojna, sprejela dokument, v katerem je zapisano, da je o vojni na Hrvaškem nedopustljivo govoriti kot o državljanski vojni. 

"Hrvaška ima občutek, da je v miru izgubila to, kar je pridobila v vojni"

Na vprašanje, zakaj se je hrvaška politika na razsodbo odzvala bolj burno kot recimo srbski državni vrh v primeru razsodbe Mladiću, Puhovski odgovarja, da je srbski predsednik Aleksandar Vučić inteligenten politik, ki spretno izbira besede in nagovarja množice.

"Na drugi strani nekateri na Hrvaškem gojijo nevaren občutek tako imenovane čiste zavesti. Hrvaški nacionalistični diskurz temelji na dveh dejstvih, in sicer da je bila država žrtev agresije ter da se je upravičeno borila in zmagala v vojni," pojasnjuje Puhovski.

Potem ko je haaško sodišče novembra 2012 hrvaška generala Anteja Gotovino in Mladena Markača osvobodilo obtožb o vojnih zločinih proti Srbom, je Hrvaška to razumela kot priznanje mednarodne skupnosti, da je bila hrvaška zmaga v vojni v skladu z mednarodnimi standardi.

Pripadniki hrvaške vojske med operacijo Nevihta v bližini Zadra.  | Foto: Reuters Pripadniki hrvaške vojske med operacijo Nevihta v bližini Zadra. Foto: Reuters

"Na zdajšnjo razsodbo pa se Hrvaška odziva iz užaljenosti. Marsikdo je prepričan, da je haaško sodišče politično sodišče, katerega cilj je izenačitev krivde in izničenje velikih uspehov hrvaškega naroda v domovinski vojni," razlaga Puhovski.

Po njegovih besedah je v državi prisoten občutek, da je Hrvaška v času mira izgubila to, kar je pridobila v vojni: "Hrvaško tako prevzema občutek, ki ga je v svojem času za Srbijo razvijal srbski pisatelj Dobrica Čošić. Ta je trdil, da so Srbi v miru izgubili vse, kar so dobili v vojni. In prav to danes trdi največji del hrvaškega vodstva."

Po besedah Puhovskega žrtev haaške razsodbe v resnici predstavljajo hrvaško prebivalstvo v BiH. "Čeprav se je član predsedstva BiH Bakir Izetbegović na sodbo odzval precej razumno, se bodo na dnevni ravni kmalu začeli napadi na številne Hrvate kot domnevne pripadnike HVO," pojasnjuje Puhovski. Hkrati dodaja, da se bošnjaška večina v Federaciji BiH proti hrvaškemu prebivalstvu obnaša unitaristično. "Volilni zakon, ki bi omogočil, da bi hrvaška skupnost v BiH imela svoje predstavnike, več let ni bil sprejet. Nazadnje bi moral biti zakon na sporedu bošnjaško-hercegovskega parlamenta včeraj, pa so njegovo obravnavo spet preložili," dodaja Puhovski.