Sobota, 22. 4. 2017, 4.00
7 let, 2 meseca
Zakaj je Slovenija bogatejša od Hrvaške
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,05
23
Sosedi Slovenija in Hrvaška sta tekmici na različnih področjih. A pri gospodarski moči in bogastvu je razmerje nesporno, saj je Slovenija približno enkrat bogatejša od svoje južne sosede.
Na Hrvaško, ki je naša najrevnejša soseda, smo v Sloveniji po osamosvojitvi dolgo časa gledali zviška. Pred njo smo se vključili v Nato in v EU, prav tako smo v primerjavi z južno sosedo v schengenskem območju in v evroobmočju.
- Zakaj je koristno, če je država do vratu zadolžena
- Zakaj je Slovenija še vedno bogatejša od Češke
- Je bila Slovenija nekoč bogata kot Avstrija?
- Koliko denarja ima pod palcem povprečni Slovenec
Načeta slovenska samozavest
A slovensko samozavest v odnosu do Hrvaške so na gospodarskem področju načele težave slovenskih podjetij, nasedlih v obdobju evrske krize.
Poglejmo predzgodbo: ko je Slovenija leta 2007 prevzela evro in doživela evrski vbrizg v svoj monetarni sistem, je bilo to obdobje poceni evra oziroma obdobje evrskega izobilja, ki je v naši državi spodbudilo posojilno razposajenost in poslovno tveganje.
Je imela, dolgoročno gledano, Slovenijo smolo, ker je v evroobmočje stopila tik pred krizo? Ko so jo zalili s poceni evri, je takoj sledil šok z evrsko sušo. Bi poznejši vstop v času, ko ni bilo več na izobilju evrov utemeljene posojilne razposajenosti, prinesel manj tveganih poslovnih odločitev slovenskih bank in podjetij?
Evrska kriza pahnila slovenska podjetja v težave
A svetovni finančni krizi leta 2008 sta sledili evrska kriza in evrska suša, ki sta stisnili v kot podjetja, ki so si v obdobju poceni denarja dovolila preveč samozavestne oziroma nerealne načrte.
Ker Slovenija ni imela več v rokah vzvodov monetarne politike, so bile težave številnih slovenskih podjetij še toliko hujše, zaradi česar so postale tudi lahek plen podjetij z Balkana, zlasti iz Hrvaške, ki je zunaj evroobmočja. V hrvaške roke sta tako prišla Žito in seveda prvi trgovec Mercator.
Ko imaš dolgove in te kupi še bolj zadolženo podjetje
A zlom prvega hrvaškega tajkuna Ivice Todorića in težave Agrokorja so pokazali, da je hrvaško gospodarstvo na majavih nogah. In da smo trgovca leta 2014 prodali podjetju, ki je bilo v resnici še v slabšem stanju kot prodani Mercator.
Ko so poslovne in druge težave zlomile nekatere slovenske tajkune, so prazen prostor izkoristili tajkuni z Balkana, med drugim Ivica Todorić, ki pa je zdaj zaradi prezadolženosti Agrokorja sam v velikih težavah. Kot zgodovinska primerjava z nekim drugim podjetjem, ki ima prav tako besedo agro v imenu: leta 1987 je v nekdanji Jugoslaviji izbruhnila afera Agrokomerc, potem ko so ugotovili, da je istoimensko podjetje iz Velike Kladuše poslovalo z menicami brez kritja.
Po svoje zlom hrvaškega Agrokorja postavlja stvari na pravo mesto oziroma v realne okvire. Hrvaška je namreč gospodarsko šibka, tudi v primerjavi s Slovenijo, ki spada v skupino srednje bogatih držav. Poglejmo nekatere primerjave med državama.
Slovenski BDP na prebivalca precej večji
Po podatkih Združenih narodov je imela Slovenija leta 2015 bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca 20.690 dolarjev (19.304 evre), Hrvaška pa 11.479 dolarjev (10.710 evrov). Hrvaška je torej imela 55,5 odstotka slovenskega BDP na prebivalca.
V obdobju po osamosvojitvi je bila Slovenija v primerjavi s Hrvaško najbolj bogata leta 1992, ko je imela BDP na prebivalca 6.508 dolarjev (6.072 evrov), Hrvaška pa le 2.585 dolarjev (2.412 evrov) oziroma le 39,7 odstotka slovenskega BDP na prebivalca.
Hrvaška najbližje Sloveniji leta 2010
A je seveda treba upoštevati, da je bila Hrvaška takrat v vojni s srbskimi uporniki in JLA, ki so zasedali velik del njenega ozemlja. Hrvaška se je najbolj približala Sloveniji leta 2010. Takrat je imela naša država BDP na prebivalca 23.393 dolarjev (21.826 evrov), Hrvaška pa 13.823 dolarjev (12.897 evrov), kar pomeni, da je dosegla 59 odstotkov slovenskega BDP na prebivalca.
Slovenija ima tudi prednost, ker v primerjavi s Hrvaško leži v geografsko ugodnejšem okolju. Na severu in zahodu imamo bogatejše sosede, Avstrijo z 41.162 evrov BDP na prebivalca in Italijo z 28.421 evrov na prebivalca. Na vzhodu in jugu imamo precej revnejše sosede, Madžarsko z 11.523 evrov na prebivalca in Hrvaško z 10.710 evrov na prebivalca. Hrvaška na drugi strani leži v soseščini enih od najbolj revnih evropskih držav: BiH s 3.979 evrov na prebivalca, Črne gore s 5.994 evrov na prebivalca in Srbije s 4.888 evrov na prebivalca. Če je Hrvaška naša najrevnejša soseda, pa smo za Hrvaško z 19.304 evri na prebivalca njeni najbogatejši sosedi.
Povprečen Slovenec ima več finančnega premoženja kot povprečen Hrvat
Tudi glede na finančno premoženje na prebivalca je Slovenija v prednosti pred južno sosedo. Po podatkih Allianzovega poročila o svetovnem bogastvu (Allianz global wealth report 2016) je imel leta 2015 povprečen Slovenec 13.135 evrov neto finančnega premoženja. Na svetovni lestvici 53 držav je to zadostovalo za 25. mesto.
To so bančne vloge, vrednostni papirji, zavarovalne police in pokojninsko varčevanje.
Povprečni Hrvat pa ima le 8.059 evrov finančnega premoženja na prebivalca (33. mesto na svetovni lestvici).
Tudi po skupnem premoženju na prebivalca je Slovenija boljša
Tudi če upoštevamo poleg zasebnega finančnega premoženja še drugo premoženje (nepremičnine …), je Slovenija pred Hrvaško. Poročilo švicarske banke Credit Suisse o svetovnem bogastvu (Credit Suisse global wealth report 2016) sicer o Sloveniji in Hrvaški ne daje natančnih podatkov, a že dejstvo, da Slovenijo uvršča v drugo najbogatejšo skupino z od 25 do 100 tisoč dolarjev (23 do 93 tisoč evrov) premoženja na prebivalca (pri čemer poročilo poudarja, da je Slovenija v zgornji polovici te skupine, op. p.), Hrvaško pa v tretjo skupino z od pet do 25 tisoč dolarjev (4.700 do 23 tisoč evrov) premoženja na prebivalca, je dovolj zgovorno.
Prebivalstvo Kraljevine Jugoslavije – po pismenosti po popisu iz 31. marca 1931
Korenine večjega bogastva Slovenije v primerjavi s Hrvaško in drugimi državami južno od Kolpe in Sotle imajo dolgo zgodovino. Slovensko ozemlje je bilo namreč tudi v Habsburški monarhiji del Avstrije, ki je bila bolj razvita od Ogrske, kamor je spadala velika večina Hrvaške.
Eden od kazalnikov splošne razvitosti, ki se je kazal tudi v večji gospodarski razvitosti, je bil v preteklosti število nepismenih. Po zgornjih podatkih iz popisa leta 1931 vidimo velike razlike v razvitosti v takratni Jugoslaviji.
Če je imela Slovenija manj kot deset odstotkov nepismenih (najbolj rdečkasta barva kaže od 90 do 100 odstotkov pismenih, op. p.), je bilo v nekaterih delih države, ki so bila stoletja del muslimanskega turškega oziroma Otomanskega cesarstva, nepismenih celo več kot 90 odstotkov. Zemljevid torej lepo prikaže razliko v stopnji pismenosti med deželami, ki so bile prej del habsburške srednje Evrope, in deželami, ki so bile prej del turškega Balkana.
V Sloveniji manj nezaposlenih kot na Hrvaškem
Tudi pri nezaposlenosti Hrvaška caplja za Slovenijo. Po podatkih Eurostata je bila februarja letos brezposelnost 7,8-odstotna, v naši južni sosedi pa 11,6-odstotna. V EU imajo višjo stopnjo brezposelnosti samo še Grčija, Španija in Ciper.
Hrvaški javni dolg večji od slovenskega
Javni dolg je v Sloveniji v obdobju krize zelo skokovito narasel, a je še vedno manjši od hrvaškega. Slovenija ima namreč po podatkih Eurostat javni dolg v višini 83,1 odstotka BDP, Hrvaška pa 86,7 odstotka BDP.
V primerjavi s Hrvaško je Slovenija izvozna velesila
Krepko boljša je Slovenija, ki je vse bolj vpeta v nemški gospodarski stroj, tudi pri izvozu. Dvomilijonska Slovenija je po podatkih Sursa lani izvozila za 25 milijard evrov blaga (oziroma za štiri odstotke več kot leto prej), medtem ko je 4,3-milijonska Hrvaška po podatkih hrvaških statistikov lani izvozila samo za 92,5 milijarde kun (12,4 milijarde evrov) blaga.
V primerjavi s Slovenijo, ki ima zelo izvozno naravnano gospodarstvo in je imela lani trgovinski presežek slabe milijarde evrov, ima Hrvaška trgovinski primanjkljaj, saj je njen uvoz precej večji od izvoza.
Gospodarska rast: Slovenija boljša leta 2014 in 2015, Hrvaška pa lani in letos
V zadnjih letih je Slovenija od Hrvaške pogosto boljša tudi pri gospodarski rasti. Po podatkih Svetovne banke je imela Slovenija leta 2014 3,1-odstotno rast, medtem ko se je hrvaško gospodarstvo skrčilo za 0,4 odstotka.
Leta 2015 je slovensko gospodarstvo zraslo za 2,3 odstotka, hrvaško pa za 1,6 odstotka. Po podatkih iz Zimske napovedi Evropske komisije je imela lani Slovenija 2,5-odstotno rast, hrvaška pa 2,8-odstotno.
Po napovedih Evropske komisije bo slovensko gospodarstvo letos zraslo za tri odstotke, hrvaško pa za 3,1 odstotka. Lanska rast in po napovedih tudi letošnja rast bosta na Hrvaškem torej večji kot v Sloveniji, a še vedno premajhni, da bi lahko znižali razliko v bogastvu med državama.
23