Začetek trgovinskih pogajanj EU-ja in ZDA kljub vohunski aferi

Pogajanja o sporazumu, s katerim naj bi čezatlantski partnerici ustvarili največje območje proste trgovine na svetu, bodo po pričakovanjih težavna, tudi brez zapletov zaradi poročil o vohunjenju ameriške varnostne službe NSA v prostorih Unije v Washingtonu in New Yorku.

Burna so bila že pogajanja o mandatu Unije – Francija je zahtevala in si vsaj za zdaj tudi izborila izvzetje avdiovizualnega sektorja in filma iz pogajanj, a pogajalski mandat je mogoče po navedbah Evropske komisije še vedno spremeniti, če bodo to terjali Američani.

Najpomembnejši sporazum EU-ja Prostotrgovinski sporazum med EU-jem in ZDA je najpomembnejši trgovinski sporazum v zgodovini Unije. Na obeh straneh Atlantskega oceana si od njega obetajo veliko. Evropi naj bi prinesel okoli 119 milijard evrov na leto, ZDA 95 milijard evrov, so izračunali v Bruslju.

So pa dobre namene za čim hitrejši dogovor o sporazumu pošteno zamajala medijska poročila, da je NSA že pred leti začela prisluškovati institucijam EU-ja. Sklicujejo se na tajne dokumente, ki jih je pridobil nekdanji pogodbeni analitik NSA-ja Edward Snowden.

Preiskava o spornem ameriškem programu Prizma Te navedbe želijo evropske države temeljito raziskati, zato bo vzporedno s prvim krogom trgovinskih pogajanj začela delati tudi posebna skupina strokovnjakov iz EU-ja – Evropske komisije, evropske diplomatske službe in članic Unije – ter ZDA, ki bo razpravljala o varovanju osebnih podatkov in o spornem ameriškem programu Prizma za prestrezanje podatkov na spletu in po telefonu.

Članice so sicer na zahtevo Velike Britanije in Švedske mandat čezatlantske delovne skupine omejile. London in Stockholm sta namreč zahtevala, da se te mešane skupine ne dotikajo obveščevalnih vprašanj, ki so v izključni pristojnosti članic.