Petek, 25. 4. 2025, 7.28
6 ur, 39 minut
Začel se je boj za stotine evropskih milijard. Kaj pravijo Slovenci?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,86
Med devetimi slovenskimi evroposlanci je član proračunskega odbora Matjaž Nemec.
Prihodnji proračun Evropske unije bi lahko bistveno presegel zdajšnji večletni finančni okvir, ki ga Unija sprejema za sedem let in ki znaša več kot tisoč milijard evrov. Unija zdaj letno porabi več kot 170 milijard evrov, a so apetiti Evropskega parlamenta (EP) še večji, kaže dokument, ki ga je sprejel odbor EP za proračun. Gre za poročilo odbora, s katerim so evroposlanci odprli proračunsko razpravo za prihodnje sedemletno obdobje, med drugim pa pričakujejo več denarja za varnost in obrambo. Kaj o tem menijo slovenski poslanci, ki smo jih anketirali v Bruslju?
Tisoč milijard ni veliko?
Evropski proračun je omejen s pravilom, da ne sme znašati več kot en odstotek bruto nacionalnega dohodka (BND). Čeprav se zdi, da gre pri več kot tisoč milijard evrov vrednem proračunu za visoko številko, v primerjavi z nacionalnimi proračuni pravzaprav ne gre za visoko številko, saj povprečna državna poraba v državah članicah znaša skoraj 50 odstotkov BND.
Ukrajina in Donald Trump
Evropski parlament meni, da bi bilo treba v prihodnjem proračunu EU, ki bo veljal od leta 2028 do leta 2035, odpraviti omenjeno enoodstotno omejitev. Zaradi spremenjenih geopolitičnih razmer - vojne v Ukrajini in politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa - bi namreč morali povečati sredstva za varnost in obrambo. Hkrati v EP menijo, da je povečanje mogoče doseči le ob večji konkurenčnosti in močnejšem gospodarstvu.
Evropski parlament bo o poročilu proračunskega odbora glasoval maja, predlog večletnega proračuna s konkretnimi številkami pa naj bi Evropska komisija Ursule von der Leyen predstavila julija. Nato se bodo začela pogajanja med tremi akterji - poleg parlamenta in Evropske komisije je tu še Svet EU, v katerem sedijo predstavniki nacionalnih vlad in ki odloča s soglasjem.
Obdavčitev digitalnih velikanov
Vse več je tudi idej o povečanju lastnih sredstev EU, poenostavljeno rečeno o obdavčitvah na ravni Unije, recimo digitalnih velikanov, kot je Google. A to terja enotnost vseh držav članic, kar je bil do zdaj pretrd oreh.
Covidni glavobol
Še en glavobol Unije pa bo prav prvo leto novega proračuna, leto 2028, ko bo treba začeti vračati dolgove, ki jih je Unija vzela za financiranje ukrepov v času covida. Kljub temu evroposlanci v omenjenem poročilu pričakujejo, da odplačilo stroškov zadolževanja v okviru programa NextGenerationEU ne bo ogrozilo financiranja ključnih prednostnih nalog EU, kot sta kmetijstvo in kohezija, ki skupaj predstavljata okoli dve tretjini proračuna.
Dolgotrajno in zapleteno
Kako bo Unija strla omenjene orehe, je težko napovedati, saj se je razprava šele začela, postopek sprejemanja proračuna pa je dolgotrajen in zapleten. Parlament bo o poročilu proračunskega odbora glasoval maja, predlog večletnega proračuna s konkretnimi številkami pa naj bi Evropska komisija Ursule von der Leyen predstavila julija. Nato se bodo začela pogajanja med tremi akterji - poleg parlamenta in Evropske komisije je tu še Svet EU, v katerem sedijo predstavniki nacionalnih vlad in ki odloča s soglasjem. Končali naj bi jih do konca leta 2026. Če bi vse potekalo po tem načrtu, bi imele države članice leto dni časa za pripravo vsega potrebnega za začetek črpanja sredstev z začetkom leta 2028.
Matjaž Nemec nam je povedal, da parlament še naprej poudarja zeleni prehod, čeprav je v zadnjem obdobju "na udaru ekstremnih politik".
Zeleni prehod ni mrtev
Med slovenskimi evroposlanci je član proračunskega odbora Matjaž Nemec (S&D/SD). Kot nam je povedal, parlament še naprej poudarja zeleni prehod, čeprav je v zadnjem obdobju "na udaru ekstremnih politik". "Ohranjamo socialno kohezijo, želimo povečati gospodarsko konkurenčnost, povečati varnost in se zavarovati pred nepredvidljivostjo mednarodnih trgov zaradi uvedbe ameriških carin."
Obdavčil bi milijarderje
Vladimir Prebilič (Vesna/Zeleni) opozarja, da je deliti preprosto, a najprej je treba poskrbeti za prihodke. "Rezerve vidim na dveh lokacijah. Treba je obdavčiti izredne dobičke milijarderjev, ki bi lahko prispevali več kot danes. Desna politika temu ni naklonjena, a mislim, da je zdaj primeren trenutek za to. Druga rezerva je dodatno zadolževanje za potrebe investicij, ki generirajo gospodarsko rast."
Treba je obdavčiti izredne dobičke milijarderjev, ki bi lahko prispevali več kot danes. Desna politika temu ni naklonjena, a mislim, da je zdaj primeren trenutek za to, je prepričan Vladimir Prebilič.
Glede obrambe je dejal, da je treba biti pri investicijah bolj racionalen. EU letno investira 400 milijard evrov v obrambo, polovico manj kot ZDA, učinek pa je le desetodstoten v primerjavi z Američani. "Zakaj? Ker imamo 27 različnih oborožitvenih sistemov in vojsko. Moramo integrirati to, kar imamo, potem pa lahko kupujemo novo, ne pa da kupujemo nekaj, kar morda kasneje ne bomo mogli integrirati."
To ni nobena znanstvena fantastika
Kaj o povečanju obrambnih izdatkov menita dva nekdanja obrambna ministra? Matej Tonin (NSi/EPP) pravi, da je to odvisno od tega, koliko več bodo pripravljene prispevati države članice oziroma koliko se bomo zadolžili. "To ni nobena znanstvena fantastika. Ali denar imaš, če ga nimaš, pa si ga izposodiš. Če si ga bomo izposodili, se moramo dogovoriti, ali si ga bomo države same izposodile ali bomo dolg financirali s tako imenovanimi evropskimi obveznicami, pri katerih gre za skupno zadolževanje za neki cilj."
"Kaj narediš, ko na tvoja vrata potrka sosed, ki je močno oborožen, ti pa ne? Mu odpreš vrata in rečeš, postrezi si, kar te je volja?" se sprašuje Matej Tonin.
Sosed je močno oborožen
Predsednik NSi opozarja tudi na po njegovem mnenju napačno tezo, da več orožja ne prispeva k varnosti. "Moje vprašanje za vse tiste je zelo preprosto: kaj narediš, ko na tvoja vrata potrka sosed, ki je močno oborožen, ti pa ne? Mu odpreš vrata in rečeš, postrezi si, kar te je volja?" je Tonin prepričan, da se s povečanjem obrambnih izdatkov vzpostavljata mir in ravnotežje ter da je treba narediti vse, da se prepreči morebitno novo vojno.
Marjan Šarec (Gibanje Svoboda/Renew) poudarja, da je Slovenija v zadnjih treh letih bistveno povečala obrambne izdatke in kupovala opremo za vojsko. Kako nekdanji obrambni minister vidi razprave o obrambnih izdatkih v višini dveh odstotkov v času, ko v zvezi Nato potekajo resne razprave o dvigu nad tri odstotke?
"Težko je govoriti o odstotkih. V EU smo si države različne. Če bi v Slovenijo pripeljati nekoga iz baltskih držav, se verjetno ne bi mogel načuditi našim debatam, ker bi mu bilo tako, kot da je prišel na drugi planet," pravi Marjan Šarec.
Za Baltik je Slovenija drugi planet
"Težko je govoriti o odstotkih. V EU smo si države različne. Če bi v Slovenijo pripeljati nekoga iz baltskih držav, se verjetno ne bi mogel načuditi našim debatam, ker bi mu bilo tako, kot da je prišel na drugi planet, pa ne pravim, da imajo v vsem prav. Seveda pa tako razmišljajo zaradi svoje zgodovinske izkušnje z Rusijo."
Še bolj kot razprava o odstotkih pa je za nekdanjega predsednika vlade bistvena tista o okrepitvi domače obrambne industrije. "Če proizvajaš izdelke z visoko dodano vrednostjo, potem bodo povečevali BDP. Iz tega denarja bomo lahko financirali tudi druge stvari, ki so za državo pomembne."
