Četrtek, 17. 5. 2018, 17.44
6 let, 6 mesecev
Vrh EU v Sofiji potrdil evropsko perspektivo Zahodnega Balkana
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,04
Voditelji članic EU so danes v Sofiji po protokolarnih akrobacijah, brez navdušenja in v senci težav z ZDA potrdili evropsko perspektivo Zahodnega Balkana. Ali bodo besedam prihodnji mesec sledila tudi dejanja, torej ali bo Unija začela pristopna pogajanja z Makedonijo in Albanijo, ostaja odprto vprašanje.
"EU potrjuje nedvoumno podporo evropski perspektivi Zahodnega Balkana," piše v sofijski izjavi, v kateri se unija sklicuje na solunski vrh leta 2003, ko je prvič nedvoumno potrdila evropsko perspektivo regije.
Pri tem ni mogoče spregledati dejstva, da je navdušenja nad širitvijo v Uniji danes precej manj kot pred 15 leti.
V EU kot poseben dosežek izpostavljajo, da se je vrh z Zahodnim Balkanom, zahvaljujoč protokolarnim akrobacijam, sploh zgodil in da je sofijska izjava sploh sprejeta.
Sofijska izjava je sicer izjava 28 članic Unije, ki se ji "pridružuje" šest "partneric" z Zahodnega Balkana.
Izbira besede "partnerice" ni naključje. Pet članic unije - Španija, Grčija, Ciper, Slovaška in Romunija - namreč ne priznava samostojnosti Kosova, zato v izjavi ne sme pisati šest "držav".
Manjkal je španski premier
Španski premier Mariano Rajoy se vrha zaradi vprašanj v povezavi z neodvisnostjo Katalonije in Kosova ni udeležil. Omenjen kompromis pa je posledica grožnje, da bi udeležbo odpovedali še drugi voditelji in da Španija sploh ne bi podpisala izjave.
Vrh je bil sicer osredotočen na povezanost znotraj regije ter regije in EU - na prometnem, energetskem, digitalnem in gospodarskem področju ter med ljudmi. Sprožil je sofijski prednostni načrt za EU in Zahodni Balkan, ki je priloga k izjavi.
Del sofijske pobude je digitalni načrt za Zahodni Balkan, ki vključuje prizadevanja za znižanje stroškov gostovanja v tujih mobilnih omrežjih. Med konkretnimi koraki pa v uniji izpostavljajo še krepitev sodelovanja regije v programu študentske izmenjave Erasmus +.
Tusk: Ljudje na Zahodnem Balkanu ne smejo predolgo čakati na koristi članstva
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je ob tem izpostavil, da načrt za boljšo povezanost regije nikakor ni zamenjava za širitev, temveč gre za to, da ljudje na Zahodnem Balkanu ne bi predlogo čakali na nekatere koristi članstva v EU
Ni alternative članstvu držav v regiji v EU, ni načrta B, zatrjuje Tusk. A obenem izpostavlja previdnost in trdnost, ko gre za uresničevanje reform in spoštovanje evropskih vrednot, saj da je regija "po težavah na prebivalca večja kot Nemčija in Francija skupaj".
Tako se je Tusk odzval na besede bolgarskega premierja Bojka Borisova, ki je poudaril, da znaša bruto domači proizvod regije 96 milijard evrov, kar je primerljivo z BDP Slovaške, in da je po številu prebivalcev regija manjša od Romunije.
Ali bodo besedam podpore evropski perspektivi regije junija sledila dejanja - torej ali bo Unija začela pristopna pogajanja z Makedonijo in Albanijo, sicer ostaja odprto vprašanje.
Sporočila z vrha so spodbudna, saj makedonski premier Zoran Zaev poroča o preboju v pogovorih z grškim kolegom Aleksisom Ciprasom glede imena. A oba morata sofijski dogovor še potrditi doma.
Dogovor o imenu bi omogočil odločitev o začetku pristopnih pogajanj z Makedonijo na junijskem vrhu EU. Viri pri EU ob tem menijo, da bi imela rešitev dolgotrajnega spora o imenu Makedonije pozitivne učinke tudi na odločanje o začetku pristopnih pogajanj z Albanijo.
Od prejšnjega srečanja minilo preveč let
Albanija je sicer po navedbah bruseljskih virov v dvostranskem dialogu s Francijo, Belgijo in Nizozemsko, ki zaradi organiziranega kriminala najbolj nasprotujejo nadaljnjim korakom države na poti v unijo.
Od prejšnjega vrha EU in Zahodnega Balkana je minilo preveč let, meni Tusk. Da je regija v EU znova obravnavana prednostno, po njegovih besedah priča tudi odločitev, da bo naslednji vrh te vrste že leta 2020 med hrvaškim predsedovanjem EU.
