Verouk v vrtcih in šolah ni v nasprotju s hrvaško ustavo

Državljana iz Pazina in Splita sta pred devetimi leti od hrvaškega ustavnega sodišča zahtevala oceno ustavnosti člena zakona o pravnem položaju verskih skupnosti, ki ureja uvajanje verouka v vrtce in šole na zahtevo staršev ali skrbnikov. Menila sta, da je takšna možnost v nasprotju z ustavo na podlagi ustavne ločenosti verskih skupnosti od države.

Hrvaško ustavno sodišče je danes objavilo, da mnenje državljanov o absolutni ločenosti države in Cerkve temelji na "izolirani razlagi" ustave. Kot so pojasnili, mnenje dveh državljanov ne drži, ker ne obstaja absolutna ločenost države in Cerkve, saj ustava zagotavlja zaščito in pomoč verskim skupnostim pri njihovih dejavnostih.

Ustavni sodniki so se sklicevali tudi na pravna stališča Evropskega sodišča za človekove pravice, ki govorijo o pravici do izražanja vere skozi izobraževanje.

Vprašanje državljanov bolj v pristojnosti sabora

Med pripravo odgovora so na ustavnem sodišču lani dobili tudi mnenje hrvaškega ministrstva za znanost in izobraževanje, kjer ne vidijo nič spornega pri izvajanju verouka v vrtcih in šolah.

Na koncu so še dejali, da je vprašanje dveh državljanov bolj v pristojnosti sabora, ki sprejema zakone o gospodarskih, pravnih in političnih vprašanjih v državi.

Katoliški verouk so kot izbirni predmet v hrvaške šole uvedli leta 1991. Po lanskih podatkih ministrstva za znanost in izobraževanje k verouku hodi nekaj več kot 90 odstotkov učencev in dijakov, najmanj v istrski županiji (66,2 odstotka), največ pa v krapinsko-zagorski (98,5 odstotka).

Poleg katoliškega verouka, ki ga obiskuje približno 88 odstotkov učencev in dijakov, je od leta 2002 v osnovnih in srednjih šolah na voljo tudi pravoslavni in islamski verski pouk.