Sreda, 14. 5. 2025, 13.33
1 ura, 35 minut
Velik udarec za Trumpa: to je lahko slovo ZDA kot svetovne velesile
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,57
Donald Trump ni bil nikoli navdušen nad ameriškimi vojaškimi posredovanji na Bližnjem vzhodu. Ko je po 30 dneh ugotovil, da vojaški napadi na hutijevce niso obrodili sadov, se je s pomočjo Omancev takoj umaknil iz konflikta.
Donald Trump je želel uničiti hutijevsko milico v Jemnu v 30 dneh. Po tem roku je sicer Trump razglasil zmago, toda New York Times (NYT) razkriva, da je Američanom poskus uničenja oziroma oslabitve hutijevcev popolnoma spodletel. Na Trumpovo srečo ga je iz zagatnega položaja rešil Oman.
Ko je predsednik ZDA Donald Trump konec februarja letos odobril kampanjo za ponovno odprtje ladijskega prometa v Rdečem morju z bombardiranjem hutijevske militantne skupine, da bi jo podredili, je želel videti rezultate v 30 dneh. Napadi so se začeli 15. marca.
Jalovi ameriški napadi na hutijevce
Ko je na 31. dan Trump, ki je bil vedno zaskrbljen zaradi dolgotrajnih vojaških zapletov na Bližnjem vzhodu, zahteval poročilo o napredku, rezultatov ni bilo. Američanom ni uspelo vzpostaviti niti zračne premoči nad hutijevci, trdi NYT.
Hutijevci so sestrelili več ameriških brezpilotnih letal MQ-9 Reaper (vsak stane približno 30 milijonov oziroma 26,8 milijona evrov) in še naprej streljali na vojaške ladje v Rdečem morju, vključno z ameriško letalonosilko.
Hutijevcem naj bi skoraj uspelo sestreliti sloviti F-35
Hutijevska zračna obramba je po poročanju NYT skorajda zadela več ameriških letal F-16. Menda bi jim skorajda uspelo sestreliti najsodobnejše ameriško bojno letalo F-35.
Po poročanju NYT so hutijevci sestrelili več ameriških brezpilotnih letalnikov. Menda bi jim lahko kmalu uspelo celo sestreliti najsodobnejše ameriško letalo F-35. 28. aprila je bila letalonosilka Harry S. Truman prisiljena na morju močno obrniti, da bi se izognila prihajajočemu ognju hutijevcev. Ta poteza je prispevala k izgubi enega od letal F-18, ki so ga takrat vlekli in je padel v vodo. Na fotografiji je letalo F-35.
Za nameček sta dve po 67 milijonov dolarjev (59,7 milijona evrov) vredni letali F/A-18 po nesreči z ameriške letalonosilke Harry S. Truman padli v Rdeče morje. Takrat je imel Trump vsega dovolj.
Američani porabili na stotine milijonov
Ameriški napadi so samo v prvem mesecu porabili več kot milijardo dolarjev (več kot 890 milijonov evrov) orožja in streliva, hutijevci pa so imeli še vedno visoko bojno zmogljivost. Streljali so na ladje in brezpilotne letalnike, obenem pa utrjevali svoje bunkerje in premikali zaloge orožja pod zemljo.
Pentagon je na Bližnji vzhod napotil dve letalonosilki (poleg letalonosilke Harry S. Truman še letalonosilko Carl Vinson), dodatne bombnike B-2 in lovska letala ter protizračne obrambne sisteme Patriot in THAAD.
Kopnenje natančnega orožja in omanska rešilna bilka
Uporabljali so toliko natančnega streliva, zlasti orožje dolgega dosega, da so bili nekateri načrtovalci Pentagona za nepredvidene dogodke vse bolj zaskrbljeni zaradi skupnih zalog in posledic za morebiten položaj, v katerem bi ZDA morda morale preprečiti poskusa invazije Kitajske na Tajvan.
Napade na hutijevce je na začetku zasenčila afera Signalgate. Med 11. in 15. marcem je skupina članov Trumpove administracije na aplikaciji Signal razpravljala o napadih ameriške vojske na položaje hutijevcev v Jemnu. Skupino je na aplikaciji Signal oblikoval takratni Trumpov svetovalec za nacionalno varnost Michael Waltz. Ta je po pisanju NYT prevzel koordinacijsko vlogo in ni pritiskal na nobeno politiko, razen na to, da si želi doseči predsednikov cilj.
Rešilno bilko za Trumpa je ponudil Oman. Ta je že posredoval v jedrskih pogovorih med ZDA in Iranom. Kot piše NYT, so Omanci Stevu Witkoffu, Trumpovemu posebnemu odposlancu za Bližnji vzhod, predlagali takšno rešitev: ZDA bi ustavile bombardiranje hutijevcev, ti pa ne bi več napadali ameriške ladje v Rdečem morju. Bi pa imeli hutijevci še vedno proste roke za napade na ladje, ki bi bile povezane z interesi Izraeli.
Trump 5. maja ukaže konec napadov
Ameriško centralno poveljstvo je tako 5. maja prejelo ukaz, naj začasni ustavijo ofenzivne operacije proti hutijevcem. Ko je Trump napovedal prenehanje napadov, je zvenel skoraj občudujoče do militantne islamistične skupine, kljub temu da je prej obljubil, da bo popolnoma uničena.
"Zelo močno smo jih udarili in imeli so veliko sposobnost, da prenesejo kazen. Lahko bi rekli, da je bilo tam veliko poguma," je Trump skorajda laskal hutijevcem in dodal, da so mu hutijevci dali besedo, da ne bodo več streljali na ladje.
Hutijevci nadaljujejo napade na Izrael
Ali se bo ta obljuba izkazala za resnično, bomo še videli, piše NYT. So pa hutijevci pretekli petek izstrelili balistično raketo na Izrael, ki je sprožila sirene za zračni napad, ki so ljudi pregnale s plaž v Tel Avivu. Raketo je prestregla izraelska zračna obramba.
General Michael E. Kurilla (na fotografiji), vodja ameriškega centralnega poveljstva (Centcom), je po pisanju NYT velik zagovornik dolgotrajne in obsežne vojaške kampanje proti hutijevcem. Proti dolgi kampanji sta bila načelnika združenih štabov ameriških oboroženih sil, nekdanji Charles Q. Brown (funkcijo je imel v času Bidna) in zdajšnji Dan Caine, ki je načelnik od 11. aprila. Caine in Brown sta zaskrbljena, da bi podaljšana kampanja proti hutijevcem izčrpala vojaške vire iz azijsko-pacifiške regije. Skeptični do daljše kampanje so bili tudi podpredsednik J. D. Vance, direktorica obveščevalnih služb Tulsi Gabbard, zunanji minister Marco Rubio in vodja Trumpovega kabineta Susie Wiles. Obrambni minister Hegseth se je, kot so povedali ljudje, ki poznajo razprave, prepiral z obema stranema.
Znano je, da je velik zagovornik uničenja hutijevcev zlasti general Michael E. Kurilla, vodja centralnega poveljstva. Ta se je po besedah več uradnikov, ki so seznanjeni s pogovori, zavzemal za odločno kampanjo, ki sta jo obrambni minister Pete Hegseth in (zdaj že nekdanji) svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz sprva podpirala.
General Kurilla želi uničiti hutijevce
Kurilla je želel uničiti hutijevce že od novembra 2023, ko je ta islamistična skupina, ki ima podporo Irana, začela napadati ladje, ki so plule skozi Rdeče morje. To je bil hutijevski odziv na izraelski naskok na Gazo (ta pa je bil posledica napada Hamasa na jug Izraela oktobra 2023).
Tedanji predsednik ZDA Joe Biden pa ni bil navdušen nad načrti Kurille. Prepričan je bil, da bo odločna vojaška kampanja proti hutijevcem povečala njihovo veljavo na svetovnem prizorišču. Namesto tega je odobril bolj omejene napade na skupino, kar pa hutijevcev ni ustavilo.
Dolga kampanja v slogu izraelskih napadov na Hezbolah
Od januarja letos pa je imel general Kurilla novega vrhovnega poveljnika. Kurilla je Trumpu predlagal osem- do desetmesečno kampanjo, v kateri bi letala zračnih sil in mornarice uničila sisteme zračne obrambe hutijevcev. Nato bi ameriške sile izvedle ciljne atentate po vzoru nedavne izraelske operacije proti Hezbolahu, so za NYT povedali trije ameriški uradniki.
Hutijevci so šiitska uporniška skupina iz Jemna, ki je z napadi na tovorne ladje v Rdečem morju na koncu leta 2023 v nekaj dneh tako rekoč omrtvičila del svetovne trgovine in povzročila veliko gospodarsko škodo. Hutijevce, ki so velik trn v peti tudi Savdski Arabiji, povezujejo z Iranom in libanonskim Hezbolahom. Hutijevci so dobili ime po vodilni jemenski šiitski družini Al Huti. Šiiti, ki so del tako imenovanega zajidskega šiizma, predstavljajo okoli 35 odstotkov prebivalstva Jemna. Leta 2014 so Hutijevci zasedli glavno mesto Jemna Sano, leta 2015 pa jih je začela napadati Savdska Arabija z zavezniki, a jim je ni uspelo uničiti. Hutijevci nadzorujejo velik del Jemna, vključno z velikim delom jemenske obale ob Rdečem morju.
Savdijci so podprli načrt generala Kurille in predložili seznam 12 visokih hutijevskih voditeljev, katerih smrt bi po njihovih besedah ohromila gibanje. Toda Združeni arabski emirati, še en močan ameriški zaveznik v regiji, niso bili tako prepričani o tej operaciji, ker so hutijevci že prestali leta bombardiranja Savdijcev in Emiratov, pa jih to ni strlo.
Trumpovo nenavdušenje nad dolgotrajnimi vojaškimi posredovanji
Do začetka marca je Trump podpisal del načrta generala Kurille: zračne napade na hutijevske sisteme zračne obrambe in napade na voditelje skupine. Na neki točki je imela osem- do desetmesečna kampanja generala Kurille le 30 dni časa, da pokaže rezultate.
Kot še piše NYT, je težava za zagovornike dolge kampanje proti hutijevcem ta, da se Trump ni nikoli strinjal z dolgotrajnimi vojaškimi zapleti na Bližnjem vzhodu in je svoj prvi mandat porabil za poskuse, da bi vojake vrnil domov iz Sirije, Afganistana in Iraka.
