Tina Vovk

Petek,
4. 10. 2013,
10.56

Osveženo pred

5 let, 11 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Irska ukinitev

Petek, 4. 10. 2013, 10.56

5 let, 11 mesecev

Varčevanje z ukinitvijo zgornjega doma parlamenta?

Tina Vovk

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Irski volivci na referendumu odločajo o ukinitvi zgornjega doma parlamenta. Država, ki se še ni izkopala iz krize, bi z ukinitvijo 60-članskega senata prihranila 20 milijonov evrov na leto.

Irska se sooča z nepriljubljenim varčevanjem in zviševanjem davkov, ko skuša izpolniti zahteve trojke v zameno za sveženj pomoči, dogovorjen leta 2010. Premier Enda Kenny se je zato odločil za všečno potezo, ukinitev senata. Javnomnenjske ankete kažejo večjo podporo ukinitvi, a je velik del volivcev še neodločen. Izid referenduma bo znan v soboto.

Predlagatelji trdijo, da zgornji dom parlamenta, senat (znan tudi po galskem imenu Seanad), nima nobenega pravega vpliva, da je drag, neučinkovit, nedemokratičen in elitističen. Enajst senatorjev neposredno imenuje premier, šest jih izberejo diplomanti dveh irskih univerz, preostalih 43 pa izberejo ali lokalni svetniki ali pa člani spodnjega doma.

Vsa moč v spodnji dom Nasprotniki, ki večinoma prihajajo iz največje opozicijske stranke Fianna Fail, vlado obtožujejo, da želi okrepiti svojo moč z odstranitvijo zgornjega doma parlamenta, ki nadzira in občasno ustavi sprejetje zakonov. Trdijo, da bi zavrnitev ukinitve prisilila vlado, da izvede reformo in izboljša senat, ne pa da ga ukine. Nasprotniki trdijo, da senat letno davkoplačevalce stane med osem in devet milijonov evrov in ne 20 milijonov, kot trdijo zagovorniki. Z ukinitvijo senata bi vsa moč prišla v roke Daila, spodnjega doma parlamenta.

"Seanad Eireann je brez moči in nedemokratičen. Stane 20 milijonov evrov na leto in nikoli ni bil povezan z irsko javnostjo tako, kot bi moral biti," vztraja Kenny in dodaja: "Manjše države, kot sta Švedska in Danska, so jasno pokazale, da enodomni parlament ne samo stane manj, pač pa tudi deluje učinkoviteje in bolj transparentno." Predlog vlade o ustavni spremembi – ukinitvi senata – sicer podpirajo tudi številni opozicijski poslanci.

Polovica držav z enodomnim parlamentom Približno polovica držav na svetu ima enodomni parlament, med njimi najbolj in najmanj poseljeni državi, Kitajska in Vatikan. Na Novi Zelandiji je parlament leta 1950 ukinil zakonodajni svet, v katerem so sedeli neizvoljeni predstavniki in je veljal za neučinkovitega. Na Danskem so leta 1953 ukinili Landsting, hkrati pa razširili spodnji dom. Švedska je v želji, da bi bili vsi deli zakonodajne veje voljeni, leta 1970 ukinila zgornji dom parlamenta.

Med evropske države z enodomnim parlamentom poleg Švedske in Danske spadajo še Albanija, Armenija, Azerbajdžan, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Estonija, Finska, Grčija, Madžarska, Islandija, Kosovo, Latvija, Lihtenštajn, Litva, Luksemburg, Makedonija, Malta, Moldavija, Monako, Črna gora, Norveška, Portugalska, Srbija, Slovaška, Turčija in Ukrajina.

Državni svet ostaja Pred dobrim letom se je tudi v Sloveniji pojavil predlog, da bi ukinili spodnji dom parlamenta, državni svet. Predlog so v parlamentarno proceduro vložile stranke tedanje vlade Janeza Janše brez SLS. Tedanji predsednik DZ Gregor Virant se je za ukinitev zavzemal, češ da je državni svet nepotreben ter da je treba parlament poenostaviti in racionalizirati. Predlagateljem ni uspelo zbrati potrebnih dveh tretjin glasov poslancev za spremembo ustave in predlog je padel v vodo.