V želodcu ribe, ki jo je ujel slovenski ribič, našli tri trnke, ribje kosti in oklep morskega ježka

Gre za prvo ribo napihovalko v Jadranu, ki ji bodo analizirali želodčno vsebino, izsledke pa bodo objavili v znanstveni reviji. Ribo, ki sicer živi v Tihem in Indijskem oceanu ter Rdečem morju, je pred desetimi dnevi na globini 19 metrov pri otoku Ceja ujel slovenski ribič Anton Vidovič. Ob prerezu so v želodcu ribe našli tri trnke, enega pa je imela zataknjenega v ustih. Kljub temu, da je pred tem pogoltnila tri trnke, je vseeno napadla še eno vabo. 

Znanstvenik opozarja, da za zdaj ni hude nevarnosti, da pa je pomembno vedeti, da bo v naše kraje prihajalo vse več tovrstnih tropskih rib, zato je koristno imeti več informacij o njih in vedeti, kako ravnati z njimi. 

Strupena meso in koža. Protistrupa ni. 

"Cela žival je strupena. Tako meso kot koža. Še posebej koža, ker nima lusk in zato tako kot druge ribe, ki jih nimajo, za obrambo izloča veliko sluzi. Večina strupa se nahaja v notranjih organih in v jetrih, nekaj pa ga je tudi v sluzi. Protistrupa še vedno ni. Gre za živčni strup, ki blokira živčne impulze in tako lahko povzroči blokado vitalnih funkcij in smrt pri človeku. Zastrupitev poteka v več fazah, prvi znaki pa se pokažejo že od 10 do 45 minut po zaužitju," pojasnjuje Iveša in doda, da protistrupa še vedno ni. 

Znanstvenik pravi, da so razen zaužitja in dotika te ribe nevarni tudi njeni ugrizi. "V nekaterih državah, na primer v Libanonu, so zabeležili primere človeških ugrizov. Pomembno je, da se je ne dotaknete, saj naj bi bila ta riba za strupeno zlato žabo iz Amazonije druga najbolj strupena žival na svetu," še pove Iveša. 

Preverili so tudi, s čim se je riba napihovalka zadnje čase prehranjevala. "Po predhodno opravljenih biometričnih meritvah in vzorcih želodčne vsebine ter pred odvzemom vzorcev spolnega tkiva smo pod mikroskopom pregledali, s čim se je riba zadnje čase prehranjevala. Našli smo koščke oklepa več vrst avtohtonih rakov, košček školjke, polža in oklepa morskega ježka. Našli smo tudi kos ribje kosti. Vse to potrjuje, da ima ta riba res močne zobe," je dejal. 

Z zobmi drobi tudi kovino

Srebrnoprogasta napihovalka spada v skupino Tetraodontidae, ki jim zobje rastejo vse življenje. "Zobje jim omogočajo, da se prehranjujejo z organizmi, ki so drugim živalim večinoma nedostopni – na primer raki, iglokožci, ježki, školjke, polži, torej vse živali, ki imajo trdo lupino. "Skrb vzbujajoče je, da lahko pregriznejo tudi kovino. Ravno zaradi tega imajo v državah, kjer je ta vrsta ribe postala invazivna, ribiči težave, saj jim uničuje ribiško orodje in ulov," še doda Iveša. 

Cenjena poslastica

Vendar pa ta riba nima samo negativnih konotacij. Srebrnoprogasta riba napihovalka je izjemno okusna, ena porcija te poslastice pa na Japonskem stane sto evrov. Japonci imajo predpise, ki urejajo njihovo uživanje, visokoizobraženi kuharji, ki jih pripravljajo, pa morajo opraviti izjemno težke izpite in imeti vladni certifikat.

"Japonsko mesto Shimonoseki v velikosti Šibenika ali Splita se ima za svoj razvoj in pomemben prispevek h gospodarstvu zahvaliti prav tej ribi, torej njeni ponudbi na trgu. Tam je ta vrsta zelo cenjena in na njej temelji vsa gastronomska ponudba, pa tudi izobraževanje in tradicija," je dejal Iveša. 

V Sredozemlje je vstopila leta 2003

Znanstvenik meni, da je prihod teh vrst v Jadransko morje med drugim posledica segrevanja morja, pomembno vlogo pa je imel pri tem tudi razvoj pomorskega prometa.

"Ta vrsta je v Sredozemlje prišla leta 2003 v Turčiji, kjer je bila prvič zabeležena, od takrat pa se množično širi. Največ jih najdemo ob obali Sirije, Libanona, Turčije in južne Grčije. V Jadranu so srebrnoprogasto ribo napihovalko prvič opazili leta 2012, najdba v severnem Jadranu pa zagotovo potrjuje, da je to posledica podnebnih sprememb, saj gre za ribe iz tropskega in subtropskega pasu. To so namreč ribe, ki ne marajo mrzle vode, a severni Jadran se je segrel," je še pojasnil Iveša, ob tem pa dodal: 

"Moje osebno mnenje je, da je za to kriv tudi pomorski promet do Reke, Benetk, Kopra in Trsta. Po znanstvenih napovedih se bo ta promet v naslednjih tridesetih letih desetkrat povečal in prepričan sem, da to prispeva k prihodu teh vrst v naše morje," je dejal Iveša.

Poudarja, da je pojav te ribe v Jadranskem morju treba razumeti kot opozorilo. Ribiče zato poziva, naj svoj ulov prijavijo, naj se ga ne dotikajo in naj ga ne vračajo v morje. 

Novice Slovenski ribič pri Rovinju ujel najbolj smrtonosno ribo na svetu. En primerek lahko ubije 30 oseb.