Četrtek, 17. 10. 2024, 13.07
1 mesec
Vojna v Ukrajini
Volodimir Zelenski predstavil načrt za zmago
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,59
Ponoči se je v Kijevu sprožilo več alarmov, ki opozarjajo na zračne napade, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Rusija je ponoči z več kot 50 brezpilotnimi letalniki napadla cilje v Ukrajini, pri čemer je ukrajinska zračna obramba sporočila, da ji je 22 dronov uspelo sestreliti. Več napadov je bilo usmerjenih na energetsko infrastrukturo v regiji Mikolajev, tarča napada je bila tudi stanovanjska stavba v Kijevu. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se medtem mudi v Bruslju, kjer se udeležuje zasedanja voditeljev EU. Voditeljm je predstavil svoj načrt za zmago in jih med drugim opozoril na podporo tretjih držav ruski agresiji na Ukrajino, Severna Koreja naj bi sodelovala tudi z vojaki.
20.17 Zelenski: Ukrajina si zasluži članstvo v Natu
16.17 Francija bo Ukrajini nabavila nove drone kamikaze
13.00 Ukrajina poziva k večji mednarodni pomoči pri razminiranju
12.40 Zelenski: Uresničitev načrta za zmago odvisna od volje partnerjev
11.30 Rusija z napadi na ukrajinsko energetsko infrastrukturo
8.25 Avstralija bo Ukrajini podarila 49 bojnih tankov
7.15 Biden v pogovoru z Zelenskim napovedal skoraj pol milijarde dodatne vojaške pomoči Ukrajini
6.45 Obrambni ministri Nata danes tudi o ukrajinskem načrtu za zmago
6.00 Zelenski bo v Bruslju predstavil načrt za zmago
20.17 Zelenski: Ukrajina si zasluži članstvo v Natu
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes na sedežu Nata v Bruslju dejal, da si Ukrajina zasluži postati članica zavezništva. To bi jo približalo miru, je poudaril Zelenski po srečanju z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem.
"Povabilo v zvezo Nato bi nas diplomatsko okrepilo in približalo pravemu in, kar je zelo pomembno, pravičnemu miru," je dodal Zelenski.
Po besedah Rutteja, ki je na sedežu Nata danes sprejel ukrajinskega predsednika, pa je bistveno, da zaveznice še naprej zagotavljajo vojaško pomoč Ukrajini, da bo Kijev prevladal.
Kot je dejal novi šef Nata, so zaveznice na dobri poti, da izpolnijo finančno obljubo, ki so jo dale na vrhu v Washingtonu glede zagotavljanja vojaške pomoči Ukrajini v vrednosti 40 milijard evrov letno. Z 20,9 milijarde evrov vojaške pomoči, zagotovljene v prvi polovici tega leta, smo na dobri poti, da to dosežemo, je zagotovil.
Ukrajina je bila sicer ena od tem razprav obrambnih ministrov Nata, ki se udeležujejo dvodnevnega zasedanja v Bruslju. Zelenski, ki se je pred tem danes udeležil vrha EU v belgijski prestolnici, je ministrom predstavil svoj načrt za zmago Ukrajine v vojni proti Rusiji, ki ob članstvu države v Natu med drugim vključuje tudi dodatno vojaško podporo Kijevu.
Kot je še dejal Rutte, bo Ukrajina nekoč članica Nata, do takrat pa bodo zaveznice storile vse, kar je v njihovi moči, da zagotovijo zmago Ukrajine.
Ministri, med njimi tudi novi minister za obrambo Borut Sajovic, imajo danes na programu še delovno večerjo v formatu Sveta Nato-Ukrajina, na kateri bo ukrajinski obrambni minister Rustem Umerov predstavil aktualno stanje v Ukrajini in nujne potrebe države.
V okviru zasedanja so se danes sestali tudi z indo-pacifiškimi partnerji iz Japonske, Južne Koreje, Avstralije in Nove Zelandije, kar je bilo prvo srečanje ministrov na tej ravni v zgodovini Nata.
16.17 Francija bo Ukrajini nabavila nove drone kamikaze
Francija bo Ukrajini dobavila nove brezpilotne letalnike kamikaze, ki jih je razvilo francosko-nemško podjetje KNDS, so danes poročali francoski mediji. Pariz namerava naročiti okoli 2000 novih dronov, prvih sto pa naj bi v prihodnjih tednih dobavil Ukrajini.
Francoski obrambni minister je v sredo na omrežju X zapisal, da bo Francija z novimi droni ponovno pridobila suverenost v tem ključnem segmentu oboroženih sil. Dodal je, da bodo dobave ukrajinskim in francoskim silam stekle v prihodnjih tednih.
Po podatkih podjetja KNDS čas delovanja dronov znaša 45 minut. Brezpilotniki so daljinsko vodeni in lahko opazujejo, identificirajo in nevtralizirajo statične ali premikajoče se cilje na razdalji petih kilometrov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
13.00 Ukrajina poziva k večji mednarodni pomoči pri razminiranju
Ukrajina dela vse, kar je v njeni moči, da bi svoje ozemlje očistila protipehotnih min in drugih eksplozivnih ostankov vojne, a potrebuje podporo svojih partnerjev, je na današnji konferenci o protiminskem delovanju v Ukrajini dejala podpredsednica ukrajinske vlade Julija Sviridenko. Švica, ki gosti konferenco, je napovedala dodatno pomoč Ukrajini.
Predsednica Švice Viola Amherd je na konferenci napovedala dodatno pomoč Ukrajini v obliki treh strojev za razminiranje, poročajo lokalni mediji. "Odločeni smo, da bomo še naprej prispevali svoj delež. To bo v prihodnosti omogočilo učinkovite, varne in neodvisne operacije razminiranja," je dodala.
Predstavnik nemškega zunanjega ministrstva je pred začetkom konference izrazil upanje, da bo ta prinesla "nova spoznanja o tem, kako je mogoče mine in eksplozivne ostanke vojne odstraniti hitreje, učinkovitejše in ceneje". Kot rešitev je izpostavil umetno inteligenco, s katero bi lahko odkrivali lokacije min. To bo tudi ena od tem konference, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Melita Gabrič je na srečanju poudarila ključno vlogo humanitarnega razminiranja za okrevanje Ukrajine. Slovenija je po njenih besedah zavezana varnosti ljudi in podpori žrtvam min, kot članica Varnostnega sveta ZN pa podpira pravičen in trajen mir v Ukrajini, je zunanje ministrstvo sporočilo na družbenem omrežju X.
Na dvodnevni konferenci, ki poteka v Lozani v Švici, sodelujejo predstavniki iz približno 50 držav ter organizacije za razminiranje, strokovnjaki in podjetja, ki izdelujejo opremo za razminiranje. Konference se je udeležil tudi ukrajinski predsednik vlade Denis Šmihal.
Od začetka ruske invazije februarja 2022 je Ukrajina postala ena od držav z največjim številom min na svetu. Po nekaterih ocenah je skoraj četrtina ukrajinskega ozemlja prepredena z minami in drugimi eksplozivnimi sredstvi, ki predstavljajo resno grožnjo tako za prebivalce kot za gospodarstvo.
Po podatkih inštituta Tony Blair mine vsako leto zmanjšajo ukrajinski BDP za več kot 10,2 milijarde evrov. Večino izgub je povzročil upad izvoza kmetijskih proizvodov, poroča nemški časnik Deutsche Welle.
12.40 Zelenski: Uresničitev načrta za zmago odvisna od volje partnerjev
Uresničitev načrta za zmago Ukrajine v vojni z Rusijo ni odvisna od volje Rusije, ampak od volje partnerjev, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski povedal danes ob prihodu na zasedanje voditeljev EU v Bruslju. Voditelje je med drugim opozoril na podporo tretjih držav ruski agresiji na Ukrajino, Severna Koreja naj bi sodelovala tudi z vojaki.
"Naš načrt je namenjen okrepitvi Ukrajine, da bo pripravljena na diplomacijo. Dobro pri tem pa je, da načrt ni odvisen od volje Rusije, ampak od naših partnerjev," je ob prihodu na zasedanje povedal Zelenski, ki se je pred tem sestal s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom.
Voditeljem, med katerimi je tudi premier Robert Golob, je ukrajinski predsednik danes predstavil načrt za zmago, ki kot eno od prioritet predvideva vabilo Ukrajini za članstvo v zvezi Nato.
"Takojšnje vabilo Ukrajini v Nato bo odločilno. Seveda bo članstvo sledilo kasneje, tako da vabilo ne bo imelo političnih posledic," je povedal na zasedanju. Ruski predsednik Vladimir Putin mora po njegovih besedah videti, da "njegove geopolitične kalkulacije nimajo smisla".
Druga točka načrta je dodatna vojaška podpora, pri čemer je izpostavil rakete dolgega dosega in sisteme protizračne obrambe. O dobavi orožja dolgega dosega je v minulih tednih govoril z voditelji ključnih zahodnih zaveznic, pri čemer je dobil "dobre znake", je povedal na novinarski konferenci po pogovoru z voditelji EU.
Te je opozoril tudi na podporo Rusiji s strani Irana, Kitajske in Severne Koreje. Slednja rusko invazijo na Ukrajino glede na ukrajinske obveščevalne podatke podpira tudi z vojaki. "Imamo informacije naših obveščevalnih služb, da so severnokorejski vojaki že na ukrajinskem ozemlju, začasno zasedenem s strani ruskega sovražnika," je povedal na novinarski konferenci. Koliko severnokorejskih vojakov že pomaga ruski vojski, ne ve. Se jih pa glede na obveščevalne podatke v Severni Koreji 10.000 pripravlja za boj proti Ukrajini, je pojasnil.
Predsednike vlad in držav članic, s katerimi je opravil konstruktivno in iskreno razpravo, je pozval, naj podprejo načrt. "Če ga začnemo izvajati zdaj in mu sledimo, lahko najkasneje prihodnje leto končamo vojno," je poudaril.
Že pred pogovorom je dejal, da od njih pričakuje tudi politično odločitev o 35 milijard evrov vrednem posojilu Ukrajini, kolikor namerava unija prispevati v okviru posojila skupine G7. Sredstva med drugim potrebujejo za domačo proizvodnjo orožja, je pojasnil Zelenski.
"Odločitev potrebujemo zdaj, odvisna pa je zgolj od enotnosti voditeljev EU," je povedal. Voditelje je pozval, naj ne blokirajo odločitve.
Države članice so sicer načelni dogovor o samem posojilu že dosegle, ni pa še soglasja o podaljšanju obdobja za obnavljanje sankcij proti Rusiji glede zamrznjenega premoženja s šestih mesecev na tri leta. Madžarska, ki trenutno predseduje Svetu EU, meni, da je treba z odločanjem o tem počakati na rezultate ameriških volitev 5. novembra.
Skupina G7, vključno z EU, namerava namreč za odplačevanje posojila v skupni višini do 50 milijard dolarjev oziroma do 45 milijard evrov Ukrajini nameniti prihodke od upravljanja ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru zahodnih sankcij. Zakonodajno podlago mora sprejeti EU, saj je na njenem ozemlju večina tega premoženja.
Skupina G7, vključno z EU, namerava namreč za odplačevanje posojila v skupni višini do 50 milijard dolarjev oziroma do 45 milijard evrov Ukrajini nameniti prihodke od upravljanja ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru zahodnih sankcij. Zakonodajno podlago mora sprejeti EU, saj je na njenem ozemlju večina tega premoženja.
Michel je Zelenskemu in Ukrajincem zagotovil, da jim bo EU stala ob strani, dokler bo treba. "Vemo, da nujno potrebujete več podpore, vojaške in finančne," je dejal.
Zelenski se je po udeležbi na zasedanju Evropskega sveta odpravil še v Evropski parlament, kjer se je sestal s predsednico Roberto Metsola in vodji političnih skupin.
11.30 Rusija z napadi na ukrajinsko energetsko infrastrukturo
Ukrajinska zračna obramba je po lastnih navedbah uspela sestreliti 22 dronov, ob tem pa je izgubila sled za 27 brezpilotniki, ki so verjetno padli na ukrajinsko ozemlje, potem ko jih je zračna obramba onemogočila z elektronskimi sredstvi. Še dva naj bi odletela nad Belorusijo.
Ob tem se je ponoči v Kijevu sprožilo več alarmov pred zračnimi napadi, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Tarča enega od napadov je bila stanovanjska stavba v ukrajinski prestolnici. O smrtnih žrtvah ali ranjenih niso poročali, nastala pa je gmotna škoda. Razbita so bila okna v treh nadstropjih. Razbitine drona so po navedbah mestnih oblasti našli tudi na območju bližnjega vrtca.
Ruske sile so napadle tudi energetsko infrastrukturo v regiji Mikolajev in upravno zgradbo v regiji Sumi.
Po navedbah guvernerja regije Mikolajev Vitalija Kima napad ni povzročil žrtev, je pa ponekod začasno onemogočil dobavo elektrike.
V regiji Sumi je napad ruskega brezpilotnega letalnika povzročil požar na upravni zgradbi in poškodoval dve vozili, na spletni strani poroča agencija Reuters.
8.25 Avstralija bo Ukrajini podarila 49 bojnih tankov
Avstralija bo Ukrajini podarila 49 starih ameriških bojnih tankov M1A1 Abrams, je v četrtek pred zasedanjem Nata v Bruslju sporočil avstralski obrambni minister.
"Stojimo ob Ukrajini v njenem boju proti ruski nezakoniti invaziji," je dejal avstralski obrambni minister Pat Conroy ob novici, da bodo Ukrajini podarili stare, a prenovljene tanke.
Tank Abrams M1A1
Ti 60-tonski tanki, opremljeni s 120-milimetrskim topom, so bili izdelani med letoma 1985 in 1993 in so bili prenovljeni, preden jih je sredi leta 2000 kupila Canberra. Za predajo starih tankov v "tretjo državo" je Avstralija zahtevala dovoljenje Združenih držav Amerike v skladu s predpisi o mednarodnem prometu z orožjem (ITAR).
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pobudo pozdravil in na omrežju X izrazil hvaležnost Avstraliji. Ukrajina je septembra 2023 prejela prvo serijo rabljenih tankov M1A1 Abrams, ki so jih dostavile ZDA.
V začetku leta je avstralska vlada sporočila, da ne bo odgovorila na zahtevo iz Kijeva za dobavo starih helikopterjev MRH90 Taipan, češ da niso več sposobni za letenje. Zadnji avstralski paket je vreden 245 milijonov avstralskih dolarjev (150 milijonov evrov). S tem je skupna avstralska vojaška pomoč Ukrajini od ruske invazije leta 2022 znašala 1,3 milijarde avstralskih dolarjev (798 milijonov evrov), celotna avstralska podpora pa 1,5 milijarde avstralskih dolarjev (921 milijonov evrov).
7.15 Biden v pogovoru z Zelenskim napovedal skoraj pol milijarde dodatne vojaške pomoči Ukrajini
Ameriški predsednik Joe Biden je v sredo v telefonskem pogovoru ukrajinskemu kolegu Volodimirju Zelenskemu napovedal 425 milijonov dolarjev vredno dodatno vojaško pomoč, je sporočila Bela hiša. Gre predvsem za sisteme zračne obrambe in topništvo.
ZDA nameravajo Ukrajini v prihodnjih mesecih zagotoviti več deset sistemov zračne obrambe z več sto raketami, dodatne topniške sisteme, znatne količine streliva ter več tisoč dodatnih oklepnih vozil, je sporočila Bela hiša.
Biden namerava novembra organizirati virtualno srečanje kontaktne skupine za obrambo Ukrajine na ravni voditeljev. To srečanje je bilo načrtovano za 12. oktober v ameriški bazi Ramstein, vendar ga je moral Biden zaradi orkana Milton odpovedati.
Biden danes potuje v Nemčijo, kjer se bo srečal z nemškimi voditelji na temo Ukrajine in Bližnjega vzhoda. Načrtovani obisk v Angoli, kamor naj bi Biden odpotoval po Nemčiji, so prestavili na prvi teden decembra.
Bela hiša je še sporočila, da je Zelenski Bidna seznanil z načrtom za zmago proti Rusiji, kar je Biden vzel na znanje in napovedal nadaljnja posvetovanja. Odločitve o zeleni luči za ukrajinske napade globoko v rusko ozemlje z zahodnim orožjem tako še ni.
ZDA so doslej Ukrajini zagotovile okrog 175 milijard dolarjev vredno vojaško in gospodarsko pomoč. Zmaga republikanca Donalda Trumpa na novembrskih predsedniških volitvah bi nadaljevanje te pomoči postavila pod vprašaj.
6.45 Obrambni ministri Nata danes tudi o ukrajinskem načrtu za zmago
Na zasedanju v Bruslju se bodo danes sestali obrambni ministri članic Nata, ki se bodo med drugim posvetili podpori Ukrajini. Govorili naj bi tudi o načrtu za zmago Ukrajine predsednika Volodimirja Zelenskega, ki se bo po napovedih danes tudi pridružil ministrom na srečanju. Zasedanja se prvič udeležuje novi obrambni minister Borut Sajovic.
Kot je napovedal Rutte, ki bo prvič od prevzema položaja generalnega sekretarja vodil zasedanje, bo beseda tekla tudi o načrtu za zmago Ukrajine proti ruski agresiji, ki ga je v sredo v ukrajinskem parlamentu predstavil Zelenski. Pri tem je kot eno ključnih prioritet načrta izpostavil članstvo Ukrajine v Natu.
Zelenski, ki bo pred tem danes v Bruslju sodeloval na vrhu EU, se bo popoldne udeležil zasedanja obrambnih ministrov na sedežu Nata, so sporočili pri zavezništvu.
V okviru zasedanja bo drevi potekala delovna večerja v formatu Sveta Nato-Ukrajina, na kateri bo ukrajinski obrambni minister Rustem Umerov predstavil aktualno stanje v Ukrajini in nujne potrebe države.
Prvi dan srečanja se bodo obrambni ministri zavezništva sestali tudi z indo-pacifiškimi partnerji z Japonske, iz Južne Koreje, Avstralije in Nove Zelandije, kar bo prvo srečanje ministrov na tej ravni v zgodovini Nata.
Prisoten bo tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Razprava bo osredotočena na varnostne razmere v obeh regijah in na priložnosti za poglobitev medsebojnega sodelovanja, je sporočilo ministrstvo za obrambo.
Ministri Nata bodo nato v petek razpravljali še o krepitvi odvračalne in obrambne drže zavezništva.
6.00 Zelenski bo v Bruslju predstavil načrt za zmago
Voditelji članic EU bodo danes v Bruslju razpravljali o nadaljnji podpori Ukrajini pri njenem soočanju z rusko agresijo, pri čemer jim bo ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski predstavil tudi svoj načrt za zmago v vojni z Rusijo. Vrh EU ima na dnevnem redu še zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu in upravljanje migracij.
