Torek, 8. 10. 2024, 16.44
1 mesec, 2 tedna
Na vrhu pobude Brdo-Brioni poudarili pomen dobrih sosedskih odnosov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,16
Pirc Musar je današnje pogovore sicer označila kot vsebinsko polne in dodala, da se niso izognili niti temam, ki so jih začeli lani, kot sta izseljevanje mladih in podnebne spremembe.
Voditelji držav, ki sodelujejo v pobudi Brdo-Brioni, so danes v Tivtu sprejeli skupno izjavo in poudarili pomen dobrih sosedskih odnosov. Črnogorski predsednik Jakov Milatović je izpostavil napredek Črne gore na poti v EU, predsednica Nataša Pirc Musar pa je opozorila, da bi širitev EU na Zahodni Balkan morala potekati hitreje.
Vrh pobude je gostila predsednica republike Pirc Musar skupaj z Milatovićem in hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem.
EU ni celovita brez Zahodnega Balkana
V skupnem dokumentu, sprejetem na vrhu, so znova poudarili pomen dobrih sosedskih odnosov in regionalnega sodelovanja kot ključnih pogojev za stabilnost in napredek regije. Zavezali so se tudi nadaljnjim reformam, krepitvi strateškega dialoga z EU ter izvajanju zelene agende za Zahodni Balkan.
Milatović je na novinarski konferenci izpostavil, da je bil letošnji vrh še ena priložnost za enotno sporočilo, da EU ni celovita brez Zahodnega Balkana.
Dodal je, da širitev EU ni samo potreba, ampak geopolitični in celo moralni imperativ glede na številne izzive na globalni ravni. Globoko je tudi prepričan, da bo uspeh Črne gore, za katero verjame, da bo postala članica EU do leta 2028, spodbuda za vse ostale države v regiji in da bo pomenil korak naprej za celoten Zahodni Balkan.
Večkrat je poudaril tudi pomen regionalne stabilnosti, ki da je odvisna od dobrih sosedskih odnosov, spodbujanje dialoga pa je po njegovem prepričanju vedno del rešitve.
Pirc Musar je medtem izpostavila, da sta Slovenija in Hrvaška državi, ki najbolj goreče in intenzivno podpirata pridružitveni proces držav Zahodnega Balkana. Kot je še dejala, si Slovenija želi, da bi bil ta proces hitrejši. "Kolegi iz držav Zahodnega Balkana so nam povedali in to kritiko sprejemam z veliko odgovornostjo, da mora tudi EU preprosto storiti več, da bo ta postopek hitrejši."
Slovenija zato skupaj z Nemčijo dela na "izjemno pomembnem projektu" odločanja s kvalificirano večino na določenih področjih zunanje politike v Svetu EU, je poudarila. "Na več primerih držav kandidatk smo lahko videli, kaj pravica do veta oziroma soglasnost, ki je potrebna pri določenih odločitvah, pomeni za določene države članice kandidatke. Predlog Slovenije in Nemčije ter še nekaterih isto mislečih držav je, da bi se vsaj posamezna poglavja lahko odpirala s kvalificirano večino, torej ne s soglasjem," je pojasnila.
Milanović je za pobudo Brdo-Brioni danes dejal, da ni samo proces, temveč oblika komunikacije med ljudmi in državami. EU pa je opozoril, da bodo države, ki pristopajo k uniji, izgubile potrpljenje, "če bodo čakali tako dolgo, kot čakajo". Vlogo Hrvaške in Slovenije Milanović sicer vidi v tem, da države Zahodnega Balkana opogumljata, da ne obupajo.
Takoj na pomoč prizadetim v BiH
V imenu vseh gostiteljev vrha je izrazila tudi sožalje prizadetim v poplavah v Bosni in Hercegovini ter obenem izpostavila solidarnost med državami v regiji, saj so vse takoj ponudile pomoč. Dodala je, da zelo težko sprejme, da ne bi zmogli sodelovanja, pogovorov in solidarnosti tudi na drugih političnih področjih.
Letošnjega vrha so se poleg predsednikov Slovenije, Hrvaške in Črne gore udeležili tudi predsednik Albanije Bajram Begaj, člani predsedstva BiH Željka Cvijanović, Denis Bećirović in Željko Komšić, makedonska predsednica Gordana Siljanovska-Davkova in kosovska predsednica Vjosa Osmani. Srbskega predsednika Aleksandra Vučića na vrhu ni bilo, naj bi se pa po besedah Milatovića udeležil delovnega kosila.
