Avtorji:
STA ,, VIDEO: Planet TV, R. K., Denis Malačič, Sa. B.

Četrtek,
22. 9. 2022,
6.38

Osveženo pred

2 leti, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

119

Natisni članek

Natisni članek
Volodimir Zelenski Vladimir Putin vojna Ukrajina Rusija

Četrtek, 22. 9. 2022, 6.38

2 leti, 1 mesec

Na ukaz o mobilizaciji se je do zdaj odzvalo le deset tisoč Rusov. #video

Avtorji:
STA ,, VIDEO: Planet TV, R. K., Denis Malačič, Sa. B.

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

119

Okoli deset tisoč Rusov se je do zdaj odzvalo na ukaz ruskega predsednika Vladimirja Putina o delni mobilizaciji, je sporočil tiskovni predstavnik oddelka za mobilizacijo pri ruskih oboroženih silah Vladimir Cimljanski, poroča ruska tiskovna agencija Tass. Po njegovih navedbah gre za prostovoljce.

Pregled najpomembnejših dogodkov dneva:

20.45 Na ukaz o mobilizaciji se je do zdaj odzvalo deset tisoč Rusov
20.17 Guterres in Blinken ostro nad Rusijo
20.07 Število Rusov, ki prečkajo mejo s Finsko, se je močno povečalo
19.03 Ukrajina mobiliziranim Rusom ponudila pomoč
17.35 Po napovedi mobilizacije na mejah z Gruzijo in Finsko kolone ruskih vozil
16.04 Ali Putin narodu prikriva resnico? Mobilizirati namerava vsaj milijon ljudi.
15.13 Rusija vojno v Ukrajini še vedno obravnava kot posebno vojaško operacijo
14.36 Predsednik ruskega parlamenta v vojsko pozval tudi poslance
13.41 Ruska invazija Ukrajino po oceni Kijeva stala 1.000 milijard dolarjev
10.28 Ministri G7 obtožili Rusijo stopnjevanja napetosti
9.35 Kijev Medvedčuka zamenjal za več kot 200 borcev iz Mariupola in drugih ujetnikov
7.06 Zelenski v nagovoru GS ZN pozval h kaznovanju Rusije
6.44 Zunanji ministri EU in ZDA ostro proti zadnjim Putinovim potezam
23.37 V Rusiji na protestih proti mobilizaciji pridržali več kot tisoč ljudi

20.45 Na ukaz o mobilizaciji se je do zdaj odzvalo deset tisoč Rusov

Okoli deset tisoč Rusov se je do zdaj odzvalo na ukaz ruskega predsednika Vladimirja Putina o delni mobilizaciji, je sporočil tiskovni predstavnik oddelka za mobilizacijo pri ruskih oboroženih silah Vladimir Cimljanski, poroča ruska tiskovna agencija Tass. Po njegovih navedbah gre za prostovoljce.

Predstavnik vojske je ob prvem dnevu mobilizacijske kampanje poudaril, da je pomembno, da imajo tisti, ki se javljajo za vpoklic, bojne izkušnje. Ob tem je še dejal, kdo vse bo oproščen služenja vojaškega roka med delno vojaško mobilizacijo.

Kot je pojasnil, se po ruski zakonodaji vpoklicu lahko izognejo zaposleni v obrambni industriji, ljudje, ki so bili spoznani za začasno nesposobne za izvajanje vojaških aktivnosti, ljudje, ki skrbijo za družinskega člana, ki potrebuje redno oskrbo, ali so invalidi prve skupine. Isto velja za ljudi, ki imajo štiri ali več otrok, mlajših od 16 let, in ljudi, katerih matere imajo štiri ali več otrok, mlajših od osem let, in jih vzgajajo brez moža.

Število vpoklicanih oseb predvidoma ne bo preseglo enega odstotka celotne vojaške rezerve, je še sporočil Cimljanski.

Potem ko je v sredo Putin podpisal ukaz o delni vojaški mobilizaciji, s katero naj bi ruske sile v Ukrajini v kratkem okrepili s 300 tisoči novimi vojaki, so v številnih ruskih mestih potekali protivojni protesti, na katerih je bilo pridržanih več kot 1.300 demonstrantov.

V Rusiji se pojavljajo tudi ugibanja, da bi lahko bilo število mobiliziranih rezervistov bistveno višje od prvotno napovedane številke 300 tisoč. V Kremlju so ta ugibanja označili za lažna, še navaja Tass.

20.17 Guterres in Blinken ostro nad Rusijo

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je danes na posebnem zasedanju Varnostnega sveta ZN obsodil ruske grožnje o uporabi jedrskega orožja in napovedane referendume proruskih separatistov v Ukrajini za priključitev Rusiji. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je zahteval, da Rusija odgovarja za kršitve mednarodnega reda.

"Zadnji dogodki so nevarni in skrb vzbujajoči. Nekoč nepredstavljiva zamisel o jedrskem spopadu je postala predmet razprave," je ob odprtju zasedanja dejal Guterres in hkrati poudaril, da je zaskrbljen tudi zaradi poročil o načrtih za organizacijo referendumov na območjih Ukrajine, ki trenutno niso pod nadzorom kijevske vlade. "Vsaka priključitev ozemlja države s strani druge države, ki je posledica grožnje s silo ali njene uporabe, je kršitev Ustanovne listine ZN in mednarodnega prava," je dodal.

Hkrati je opozoril, da je Svet ZN za človekove pravice (UNHRC) videl "katalog krutosti", med drugim usmrtitve po hitrem postopku, spolno nasilje, mučenje ter drugo nečloveško in ponižujoče ravnanje s civilisti in vojnimi ujetniki, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Vse te obtožbe je treba temeljito raziskati, da se zagotovi odgovornost," je dejal, ne da bi s prstom neposredno pokazal na Rusijo. "Storilci morajo odgovarjati v poštenih in neodvisnih sodnih postopkih. Žrtve in njihove družine imajo pravico do pravičnosti, pravnih sredstev in odškodnine," je še dodal.

Dokaze o grozodejstvih, storjenih med vojno v Ukrajini, je med razpravo predstavil tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča Karim Khan. "Po mojem mnenju je treba danes slišati odmev Nürnberga," je dejal, pri čemer je imel v mislih nemško mesto, kjer so po drugi svetovni vojni potekala sojenja nacističnim vojnim zločincem.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je medtem zahteval, da ruski predsednik Vladimir Putin odgovarja za kršitve mednarodnega reda. "Pred našimi očmi se ruši prav mednarodni red, za katerega smo se zbrali, da ga podpremo. Putinu ne moremo dovoliti, da mu to tudi uspe," je opozoril. Ruskega predsednika je obtožil, da je z nedavnimi ukrepi, med drugim z delno mobilizacijo in načrtovanjem referendumov na ukrajinskem ozemlju, dolil "olje na ogenj".

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je na zasedanju obtožil Zahod, da skuša vsiliti povsem drugačno zgodbo o ruski agresiji kot izvoru te tragedije. Ukrajino je obtožil "rusofobije", med drugim tudi zaradi uvedbe pravil o ukrajinskem jeziku. "ZDA in njihovi zavezniki s privolitvijo mednarodnih organizacij za človekove pravice prikrivajo zločine kijevskega režima," je dodal.

Ukrajinski predstavnik na zasedanju, zunanji minister Dmitro Kuleba, je pozval k solidarnosti in enotnosti držav članic ZN, da bi Kijevu pomagale v boju proti ruski agresiji. "Najboljši način, da preprečimo več ruskih grozodejstev, je, da Ukrajini zagotovimo več potrebnega orožja," je dejal novinarjem. Kitajski zunanji minister Wang Yi je medtem poudaril, da je prednostna naloga Kitajske, da strani nadaljujeta dialog brez predpogojev.

20.07 Število Rusov, ki prečkajo mejo s Finsko, se je močno povečalo

Finske oblasti pravijo, da je promet na rusko-finski meji poostren, a da je situacija pod nadzorom. Kot so povedali, je v sredo iz Rusije prišlo 4.828 potnikov. To je precej več kot isti dan prejšnji teden, ko jih je bilo 3.133, poroča hrvaški Index.

19.03 Ukrajina mobiliziranim Rusom ponudila pomoč

Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je Rusom, ki jih bodo prisilno mobilizirali in poslali na fronto, poslal sporočilo.

"Prisilno vpoklicani Rusi, ki ne želite sramotno umreti v tuji državi, se predajte ob prvi priložnosti. Ukrajina vam bo zagotovila življenje in dostojno obravnavo. V skladu z Ženevsko konvencijo ne boste izročeni Rusiji, razen če to želite sami," je zapisal.

17.35 Po napovedi mobilizacije na mejah z Gruzijo in Finsko kolone ruskih vozil

Potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin v sredo napovedal delno mobilizacijo, so na mejah z Gruzijo in Finsko nastale kolone vozil, v katerih so številni Rusi, ki se želijo izogniti morebitnemu vpoklicu. Nemške oblasti so medtem napovedale, da so pripravljene sprejeti ruske dezerterje, ki jim grozi resna represija, poročajo tuje agencije.

Na meji z Gruzijo so se kmalu po napovedi mobilizacije oblikovale več kilometrov dolge kolone vozil. Nekatere priče so za BBC ocenile, da je bila kolona avtomobilov na mejni kontrolni točki z rusko kavkaško sosedo dolga približno pet kilometrov, druge pa so dejale, da so za prečkanje meje potrebovale približno sedem ur. Gruzija je sicer ena redkih sosednjih držav, v katero lahko Rusi vstopijo, ne da bi morali zaprositi za vizum.

Tudi na 1.300 kilometrov dolgi meji s Finsko, kjer sicer Rusi za vstop potrebujejo vizume, je bilo opaziti dolgo kolono vozil. Število ljudi, ki je prečkalo vzhodno mejo Finske, se je v sredo ponoči povečalo, vendar je finska mejna straža sporočila, da razmere ostajajo obvladljive. Finski obrambni minister Antti Kaikkonen je poudaril, da bo Finska pozorno spremljala nadaljnjo dogajanje v luči ruske mobilizacije.

Letalske karte za destinacije, ki so dosegljive z neposrednimi leti iz Rusije, kot so Istanbul, Beograd ali Dubaj, so se spričo povečanega interesa znatno podražile. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je poročila o velikem povpraševanju po letalskih kartah sicer že označil za pretirana in opozoril, da bi ljudje morali zelo previdno obravnavati takšne objave, da ne bi postali žrtev lažnih informacij.

Nemške oblasti so medtem izrazile pripravljenost sprejeti ruske dezerterje. "Dezerterji, ki jim grozi resna represija, lahko v Nemčiji praviloma dobijo mednarodno zaščito," je dejala notranja ministrica Nancy Faeser. Minister za pravosodje Marco Buschmann pa je ločeno na Twitterju zapisal, da očitno veliko Rusov zapušča svojo domovino in da so vsi, ki sovražijo Putinovo pot in ljubijo liberalno demokracijo, dobrodošli v Nemčiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Baltski državi Estonija in Latvija, ki mejita na Rusijo, sta že v sredo sporočili, da ruskim državljanom, ki bežijo pred vpoklicem v vojsko, ne bosta dali azila.

V sredo je bilo v številnih ruskih mestih med protesti proti vojni in mobilizaciji aretiranih več kot 1.300 demonstrantov, po zakonu pa je pridržanim osebam dovoljeno izročiti obvestila o službeni dolžnosti, je danes še opozoril Peskov. Po navedbah aktivistov je nekaterim od njih na policijskih postajah že bilo ukazano, da se morajo zglasiti za mobilizacijo.

V Rusiji se pojavljajo tudi ugibanja, da bi lahko bilo število mobiliziranih rezervistov višje od prvotno napovedane številke 300.000. Peskov se je na ugibanja o domnevnih načrtih za vpoklic milijona rezervistov že odzval in jih označil za lažna, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

16.04 Ali Putin narodu prikriva resnico? Mobilizirati namerava vsaj milijon ljudi.

Ruski neodvisni časopis Nova Gazeta poroča, da namerava Rusija mobilizirati vsaj milijon ljudi. Ruski predsednik Vladimir Putin je sprva sicer vztrajal, da bo delna vojaška mobilizacija prizadela le majhno število moških, vendar je ruski obrambni minister kasneje dejal, da je načrt rekrutirati 300 tisoč mož.

Nova Gazeta, neodvisni ruski časopis, pa je citiral neimenovanega uradnika v vladi predsednika Putina, ki pravi, da je bil pravi načrt povabiti milijon ljudi. Vir je dejal, da je to zapisano v eni točki Putinovega odloka, ki je bila tajna in zato skrita pred javnostjo.

15.13 Rusija vojno v Ukrajini še vedno obravnava kot posebno vojaško operacijo

Čeprav je ruski predsednik Vladimir Putin v sredo razglasil delno mobilizacijo, za Moskvo vojna v Ukrajini še naprej ostaja zgolj t. i. posebna vojaška operacija, je danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Kot je pojasnil, bodo med vpoklicanimi rezervisti predvsem tisti z vojaškimi izkušnjami, pred odhodom na bojišče pa jih bodo tudi ustrezno izurili. Peskov je dodal, da je obrambno ministrstvo tisto, ki bo določilo maksimalno starost vpoklicanih rezervistov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Čeprav gre uradno le za delno mobilizacijo, je poteza povzročila nemir med ruskim prebivalstvom. Kmalu po Putinovem sredinem nagovoru so na spletnih straneh za prodajo letalskih vozovnic v Rusiji zaznali rast povpraševanja po letalskih vozovnicah, saj očitno želi veliko potencialnih rekrutov čim prej zapustiti državo. Peskov je poročila o velikem povpraševanju po letalskih vozovnicah označil za pretirana, poroča ruska tiskovna agencija Tass. "Ljudje morajo zelo previdno obravnavati takšne objave, da ne bodo postali žrtve lažnih informacij," je dodal.

V sredo je bilo v številnih ruskih mestih med protesti proti vojni in mobilizaciji aretiranih več kot 1.300 demonstrantov, po zakonu pa je pridržanim osebam dovoljeno izročiti obvestila o službeni dolžnosti, je opozoril Peskov. Po navedbah aktivistov so nekaterim od njih na policijskih postajah že ukazali, da se morajo zglasiti za mobilizacijo.

Putin je sicer v sredo odredil delno vojaško mobilizacijo in zatrdil, da je Moskva pripravljena uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, tudi jedrska, za zaščito "ruskega" ozemlja, potem ko so regije v Ukrajini, ki so pod nadzorom ruskih in proruskih sil, napovedale referendume o priključitvi k Rusiji.

14.36 Predsednik ruskega parlamenta v vojsko pozval tudi poslance

Predsednik ruskega parlamenta Vjačeslav Volodin je po sredinem ukazu o delni mobilizaciji rezervistov tudi poslance ruske dume pozval k sodelovanju v vojni v Ukrajini. Ob tem je dejal, da "poslanci niso deležni izjem ali posebne zaščite," poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Tisti, ki izpolnjujejo pogoje za delno mobilizacijo, naj pomagajo pri sodelovanju v posebni vojaški operaciji. Za poslance ni nobene posebne zaščite," je danes na svojem kanalu na omrežju Telegram sporočil predsednik ruske dume.

Ruski predsednik Vladimir Putin je namreč v sredo odredil delno mobilizacijo, v sklopu katere naj bi vpoklicali 300 tisoč rezervistov. Volodin se je s svojimi komentarji odzval na mnenje, ki v poslanskih krogih ni redko, da se Putinov poziv k obrambi države na poslance ne nanaša. Hkrati je Volodin pohvalil tiste poslance, ki so že odšli na fronto v okupirano regijo Donbas na vzhodu Ukrajine. Po njegovih besedah bodo vpoklicani le rezervisti z bojnimi izkušnjami in opravljenim posebnim vojaškim usposabljanjem.

Predsednik ruskega parlamenta je sicer priznal, da se po uličnih protestih in poročilih o množičnem odhodu mladih Rusov iz države očitno "pojavljajo vprašanja, ki skrbijo ruske državljane", vendar poudaril potrebo po obrambi "tisoč kilometrov dolge frontne črte".

13.41 Ruska invazija Ukrajino po oceni Kijeva stala tisoč milijard dolarjev

Ruska invazija je Ukrajino doslej stala že skoraj tisoč milijard dolarjev, je danes sporočil svetovalec ukrajinskega predsednika za gospodarstvo Oleg Ustenko. Kot je pojasnil na dogodku Nemškega sveta za mednarodne odnose v Berlinu, je ta znesek petkrat višji od letnega BDP Ukrajine pred vojno, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

10.28 Ministri G7 obtožili Rusijo stopnjevanja napetosti

Zunanji ministri držav članic skupine G7 so v sredo Rusijo obtožili namernega stopnjevanja napetosti in napovedali nove sankcije proti Rusiji ter potrdili zavezanost trajnemu gospodarskemu in političnemu pritisku na Rusijo. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je pojasnil, da bodo sprejeli nove omejevalne ukrepe proti posameznikom in gospodarskim sektorjem.

9.35 Kijev Medvedčuka zamenjal za več kot 200 borcev iz Mariupola in drugih ujetnikov

"Ukrajinci! Naše ljudi vračamo domov. Izmenjava se je pravkar končala. Danes imamo 215 dobrih novic. 215!" je izmenjavo ujetnikov navdušeno komentiral ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

"Iz ruskega ujetništva smo rešili 215 ljudi - branilcev Azovstala in Mariupola, pripadnikov narodne garde, marincev, mejnih straž, policistov, pripadnikov teritorialne obrambe in varnostnih služb. Zdaj so na varnem. Spominjamo se vseh in jih poskušamo rešiti," je nato danes zapisal na Twitterju.

Ob tem se je ukrajinski predsednik zahvalil turškemu kolegu Recepu Tayyipu Erdoganu za "njegovo vodilno vlogo pri osvoboditvi" ukrajinskih borcev in Savdski Arabiji za posredovanje pri osvoboditvi desetih tujih državljanov, ki so bili v okviru izmenjave osvobojeni iz ujetništva v Rusiji.

Izmenjava je sicer potekala v več delih. V prvi fazi je Rusija Ukrajini vrnila 200 ukrajinskih ujetnikov, od tega 188 pripadnikov bataljona Azov, t. i. zadnjih branilcev Mariupola, ki zaradi svojega vztrajanja v tamkajšnji jeklarni Azovstal v Ukrajini veljajo za nacionalne junake.

V zameno je dobila 67-letnega proruskega ukrajinskega oligarha Medvedčuka, ki so ga ukrajinske varnostne sile aretirale aprila. Proruski politik in eden najbogatejših Ukrajincev je bil namreč v hišnem priporu v Kijevu, iz katerega je kmalu po začetku ruske invazije na Ukrajino pobegnil, a so ga nato prijeli na zahodu države.

Medvedčuk je sicer veljal za glavnega zaveznika ruskega predsednika Vladimirja Putina v Kijevu. Leta 2018 je ustanovil stranko Opozicijska platforma za življenje, ki je na parlamentarnih volitvah leta 2019 zasedla drugo mesto, tik za blokom Zelenskega. V ukrajinskem parlamentu je imela približno 30 poslancev, preden so jo marca prepovedali.

Začasni vodja ukrajinske varnostne službe Vasil Malijuk je v izjavi opozoril, da Medvedčuk ni bil le tesen prijatelj Putina, ampak tudi ukrajinski državni izdajalec, za kar obstaja vrsta dokazov. V preiskavi proti njemu so po besedah Malijuka med drugim "nevtralizirali številne subverzivne mreže in priprli izdajalce".

Predsednik Zelenski je prepričan, da je menjava Medvedčuka za "resnične borce" dobra novica. Kot je poudaril, so od njega v preiskavi "pridobili vse, kar so potrebovali", da ugotovijo resnico.

V drugi fazi izmenjave so medtem pet ukrajinskih poveljnikov, med njimi poveljnika bataljona Azov Denisa Prokopenka, zamenjali za 55 ruskih ujetnikov, ki jih je Zelenski označil kot ljudi, ki "si ne zaslužijo ne pomilovanja ne sočutja, niti omembe ne. Tisti, ki so se borili proti Ukrajini. In tisti, ki so izdali Ukrajino. Tisti, ki jih zagotovo ne potrebujemo."

Omenjenih pet ukrajinskih poveljnikov so medtem, kot je pojasnil, prepeljali v Turčijo. Tam naj bi udobno in varno živeli do konca vojne "pod osebnim protektoratom turškega predsednika", je na Twitterju zapisal beloruski opozicijski medij Nexta.

V zadnji fazi je Rusija izpustila še deset tujih zapornikov - pet Britancev, dva Američana, enega Maročana, enega Šveda in enega Hrvata. Domov jih bodo prepeljali preko Savdske Arabije, kjer so ponoči že potrdili njihov prihod. Hrvaško zunanje ministrstvo je svojega državljana identificiralo kot Vjekoslava Prebega, ki je bil zajet aprila. Domov naj bi se vrnil še danes.

7.06 Zelenski v nagovoru GS ZN pozval h kaznovanju Rusije

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem nagovoru 77. zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku na daljavo iz domovine pozval svet, naj kaznuje Rusijo za agresijo na njegovo državo. Zahteval je ustanovitev posebnega sodišča, sklada za poplačilo škode in tudi odvzem stalnega sedeža Rusije v Varnostnem svetu ZN.

Zelenski je edini predstavnik države, ki je smel na zasedanju GS ZN govoriti na daljavo in je za to prejel posebno dovoljenje večine članic ZN.

"Nad Ukrajino je bil izvršen zločin in zahtevamo pravično kazen," je dejal Zelenski. Ukrajina sicer že dlje časa zahteva odvzem stalnega sedeža v Varnostnem svetu, ki da si ga je Rusija prisvojila po razpadu Sovjetske zveze.

Mobilizacija 300 tisoč ruskih vojakov, ki jo je po porazih na bojiščih v Ukrajini v sredo napovedal ruski predsednik Vladimir Putin, je za Zelenskega jasen znak, da Rusija ni resna glede pogajanj za končanje vojne. "Govorijo o pogovorih, a naznanijo vojaško mobilizacijo. Govorijo o pogovorih, a naznanijo izvedbo psevdoreferendumov na okupiranih ozemljih Ukrajine," je dejal.

"Rusija želi vojno, vendar ne bo mogla spremeniti toka zgodovine. Človeštvo in mednarodno pravo sta močnejša od teroristične države," je poudaril.

6.44 Zunanji ministri EU in ZDA ostro proti zadnjim Putinovim potezam

Zunanji ministri EU so se na sinočnjem izrednem srečanju, ki ga je sklical visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, v skupni izjavi ostro odzvali na zadnje poteze ruskega predsednika Vladimirja Putina glede vojne v Ukrajini, s kritiko pa se je odzval tudi državni sekretar ZDA Antony Blinken.

Izjava zunanjih ministrov EU po srečanju, kjer je Evropsko komisijo zastopal komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, Slovenijo pa ministrica Tanja Fajon, najostreje obsoja zadnje stopnjevanje ruske nezakonite, neizzvane in neupravičene agresije proti Ukrajini.

"Rusija je 21. septembra z najavo delne mobilizacije izbrala pot konfrontacije, kakor tudi s podporo nezakonitim referendumom na zasedenih ukrajinskih ozemljih ter z grožnjo uporabe orožja za množično uničenje," je zapisano v izjavi.

EU najostreje obsoja načrte za izvedbo nezakonitih referendumov s ciljem ruske prisvojitve delov regij Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje. Gre za novo brezobzirno kršitev neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine, veleva izjava, ki Rusijo ponovno poziva k spoštovanju Ustanovne listine ZN.

Vsi, ki bodo sodelovali pri takih nezakonitih referendumih in drugih kršitvah mednarodnega prava, bodo kaznovani, izjava pa napoveduje tudi nove sankcije proti Rusiji, takoj ko bo to usklajeno s partnerji, so zapisali.

"EU in njene članice omenjenih ozemelj ne bodo nikoli priznale za karkoli drugega kot del Ukrajine in bodo še naprej podpirale ukrajinska prizadevanja za obnovo ozemeljske celovitosti, dokler bo to potrebno," so še navedli v izjavi, ki pozdravlja tudi pogum in uspehe ukrajinskih sil med zadnjo protiofenzivo.

"Namigi na uporabo jedrskega orožja ne bodo omajali naše odločnosti in enotnosti pri podpori Ukrajine," še veleva izjava. V njej EU ponovno potrjuje tudi zavezo k podpori svojim vzhodnim partnerjem in Zahodnemu Balkanu. Rusijo poziva, naj se takoj in brezpogojno umakne iz Ukrajine.

Blinken je medtem napovedano delno mobilizacijo označil za potrditev težav, ki jih ima Rusija na bojišču, pa tudi nepopularnosti vojne in nepripravljenosti Rusov, da v njej sodelujejo.

"Predsednik Putin ne nastopa s položaja moči, ampak gre za novo znamenje propadanja njegove misije. Povsem zaupamo, da bodo Ukrajinci še naprej izkazovali odločnost in pogum v boju za suverenost in neodvisnost," je sporočil Blinken in prav tako obljubil nadaljevanje pomoči Ukrajini, dokler bo ta potrebna.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell pa je že pred tem na novinarski konferenci ostro obsodil zadnje Putinove poteze in zagotovil, da načrti ruskega predsednika ne bodo uspešni, tako kot niso bili uspešni do zdaj.

"Putinova grožnja, da uporabi vse oborožene vire, ki jih ima na voljo, namiguje na možnost uporabe orožja za množično uničenje. To je grožnja vsemu svetu. Mednarodna skupnost se mora odzvati. Najbolj cinično je to, da je to storil na Mednarodni dan miru in v času srečanja Generalne skupščine," je dejal Borell.

Napovedal je, da bo danes govoril na zasedanju Varnostnega sveta ZN o Ukrajini. "Jasno je, da želi Rusija uničiti Ukrajino z vsemi sredstvi. Mednarodno pravo in Ustanovno listino ZN krši od vsega začetka, zdaj pa kaže, da želi Putin uničiti Ukrajino. Mednarodna skupnost, ki je zbrana tukaj v New Yorku, mora v celoti doumeti, kaj je na kocki," je dejal Borrell in ponovil, da se EU ne obnaša sovražno. Ukrajini zagotavlja orožje, sama pa se neposredno v vojno ne vmešava.

23.37 V Rusiji na protestih proti mobilizaciji pridržali več kot tisoč ljudi

Po navedbah poročevalcev francoske tiskovne agencije AFP v središču Moskve so policisti na glavni nakupovalni ulici pridržali najmanj 50 ljudi, medtem ko so v Sankt Peterburgu obkolili majhno skupino protestnikov in pridržali enega od njih.

"Sem sem prišel z namenom, da se udeležim shoda, vendar je videti, da so vse že aretirali. Ta režim je obsodil samega sebe in uničuje svojo mladino," je dejal 60-letni protestnik Aleksej.

"Zakaj služite Putinu, človeku, ki je na oblasti že 20 let!" je mladi protestnik po navedbah AFP zakričal v enega od policistov.

"Zakaj odločajo o moji prihodnosti namesto mene? Strah me je zame in za mojega brata," pa je dejala študentka Oleksandra Sidorenko.

Putin je v sredo odredil delno vojaško mobilizacijo 300 tisoč rezervistov za bojevanje v Ukrajini. Ob tem je poudaril, da je Moskva za svojo zaščito pripravljena uporabiti vsa sredstva, vključno z jedrskimi. Govor ruskega predsednika, s katerim je odprl novo poglavje vojne v Ukrajini, močno odmeva v Rusiji in po svetu.

Obrambni minister Sergej Šojgu je nato sporočil, da bodo vpoklicali ljudi z vojaškimi izkušnjami, pred odhodom na bojišče pa jih bodo izurili. Povedal je tudi, da je to le delček vseh rezervistov v Rusiji, vseh naj bi bilo namreč okoli 25 milijonov.

Po Putinovem oznanilu so na spletnih straneh za prodajo letalskih vozovnic v Rusiji zabeležili veliko povpraševanje po letalskih vozovnicah, saj očitno želi veliko morebitnih rekrutov čim prej zapustiti državo.

Vladimir Putin
Novice Panika zaradi Putinove poteze, Rusi bežijo iz države
Novice Po Putinovem ukazu za mobilizacijo v Rusiji množična proizvodnja orožja #video
Vladimir Putin
Novice Putina skrbi alkoholizem med ožjimi sodelavci, padla je raven discipline
Volodimir Zelenski Vladimir Putin vojna Ukrajina Rusija