Pirc Musar: Svet se 30 let po genocidu v Srebrenici ni naučil ničesar #vŽivo

V Potočarih blizu Srebrenice, kjer je v spominskem centru pokopanih 6.765 od skupno 8.372 bošnjaških žrtev pokola vojske bosanskih Srbov, so se zbrali svojci žrtev in drugi žalujoči. Spominske slovesnosti so se udeležili najvišji predstavniki držav, EU in ZN. Iz Slovenije sta se osrednje komemoracije udeležila predsednica republike Nataša Pirc Musar in tudi mufti islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić. Slovesnost se je začela z govori visokih gostov. 

Danes bodo pokopali posmrtne ostanke še sedmih žrtev genocida, ki so jih identificirali v zadnjih 12 mesecih. Osrednja spominska slovesnost in verski obred s pokopom tako kot vsako leto potekata na dan, ko so enote vojske Republike Srbske pod poveljstvom Ratka Mladića 11. julija 1995 zavzele Srebrenico, ki je bila takrat varovano območje Združenih narodov, in začele množične poboje Bošnjakov. Do 19. julija so jih pobile več kot osem tisoč, večinoma moških in dečkov, okoli 25 tisoč žensk, otrok in starejših oseb pa so z avtobusi in tovornjaki prepeljali na območje pod nadzorom vojske BiH.

14.36 Pirc Musar ob komemoraciji v Potočarih poudarila pomen ohranjanja spomina

Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je danes v spominskem centru v Potočarih udeležila komemoracije ob 30. obletnici genocida v Srebrenici. Ob tem je v izjavi poudarila pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in izpostavila pomembno vlogo izobraževanja mladih, so sporočili iz predsedničinega urada.

"Ko se molk spremeni v molitev in žalovanje postane dolžnost, takrat razumemo, da ne smemo nikoli dovoliti, da zgodovina utone v pozabo. Tudi po treh desetletjih žal še vedno slišimo zanikanja genocida in poveličevanja vojnih zločincev. Tega ne moremo in ne smemo sprejeti. Še posebej ne v Evropi," je dejala Pirc Musar.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je danes v spominskem centru v Potočarih udeležila komemoracije ob 30. obletnici genocida v Srebrenici. Foto: STA Opozorila je, da žrtve genocida ne smejo ostati le statistika ali zgodovinska omemba. "Na strani resnice stojijo žrtve. In na njihovi strani bomo vedno tudi mi – ker smo Evropejci. In ker smo ljudje," je še povedala in izrazila spoštovanje združenju Matere Srebrenice, ki po njenih besedah opominjajo svet, da se resnica ne more in ne sme skriti pod preprogo zgodovine.

Ob robu slovesnosti v spomin na več kot osem tisoč bošnjaških žrtev, ki so jih julija 1995 ubili pripadniki vojske Republike Srbske, je predsednica za TV Slovenija povedala, da je v Bosno in Hercegovino prišla z žalostjo in zaskrbljenostjo, saj da se zdi, da se svet 30 let po genocidu v Srebrenici ni naučil ničesar.

"Vem, da je to sprava težaven proces, tudi v Sloveniji imamo še težave s tem, ampak jaz iskreno in od srca upam, da bo BiH zmogla prestati ta proces," je dejala in kot najpomembnejši korak procesa sprave izpostavila učenje o zgodovini.

Predsednica bo obisk v BiH sklenila v soboto v vojaškem oporišču Butmir v Sarajevu. Tam se bo srečala s pripadniki Slovenske vojske, ki delujejo na misijah v BiH, sešla pa se bo tudi s poveljnikoma sil zveze Nato v BiH in Euforja.

14.35 V Potočarih ob 30. obletnici genocida v Srebrenici obsodbe njegovega zanikanja

V spominskem centru v Potočarih so danes udeleženci spominske slovesnosti ob 30. obletnici genocida v Srebrenici izrazili odločno obsodbo zanikanja genocida in priznali odgovornost mednarodne skupnosti zanj. Na verskem obredu so pokopali sedem žrtev genocida, med katerimi sta bila najmlajša dva 19-letnika, najstarejša pa 67-letnica.

Obreda se je udeležila nepregledna množica ljudi v belem, žalujočih svojcev in drugih, ki naj bi jih bilo po poročanju tujih tiskovnih agencij več deset tisoč.

Pred tem so se v prostoru nekdanje tovarne akumulatorjev več kot osem tisoč bošnjaškim žrtvam, ki so jih julija 1995 ubile enote vojske Republike Srbske, poklonili številni visoki predstavniki.

Predstavniki EU so zavrnili in obsodili zanikanje, izkrivljanje ali zmanjševanje pomena genocida v Srebrenici ter poveličevanje vojnih zločincev. Evropska komisarka za širitev Marta Kos je ob poklonu žrtvam v govoru izpostavila dolžnost, da se spominjamo genocida in zoperstavljamo sovraštvu, zanikanju genocida in poveličevanju vojnih zločincev.

"Nismo pozabili. Nikoli ne bomo," je poudarila in genocid označila za globoko brazgotino v zgodovini Evrope. "Počastimo žrtve Srebrenice tako, da branimo pravice, za katere so bili prikrajšani," je dejala.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je pozval BiH k skupni poti z EU do sprave in gradnji skupne prihodnosti v EU. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je v pisni izjavi priznala odgovornost Evrope, ker pred 30 leti ni preprečila in ustavila genocida. "Prav tako ne bomo nikoli dovolili, da se zgodovina piše na novo," je podarila.

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt je pozval k ohranitvi dostojanstva žrtev tudi z odločnim nasprotovanjem zanikanju genocida. Dodal je, da je to najmanj, kar lahko stori mednarodna skupnost, potem ko ni delovala bolj odločno in preprečila genocida. Pozval je k ohranitvi daytonskega mirovnega sporazuma kot temelja mira v BiH, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Član predsedstva BiH Denis Bećirović je po poročanju sarajevskega portala Klix opozoril na to, da se že 30 let po genocidu borijo za resnico in pravico o njem ter proti njegovemu zanikanju. Kot eno od resnic je izpostavil vpletenost beograjskih oblasti Slobodana Miloševića v agresijo na BiH in genocid.

Opozoril je, da ideologija in politika, ki sta privedli do genocida, še vedno ogrožata BiH. Pri tem je izpostavil ponovno diskreditacijo Bošnjakov na Zahodu. Zahvalil se je državam, ki so podprle resolucijo ZN, s katero so razglasili mednarodni dan spomina na srebreniški genocid.

Za to se je zahvalila tudi predsednica združenja Mater Srebrenice Munira Šubašić, ki je opozorila, da svet in Evropa tolerirata, medtem ko že 30 let poslušajo laži, gledajo sovraštvo in poveličevanje vojnih zločincev. Opozorila je pred delitvami. "Evropa, zbudi se! 21. stoletje je. Namesto pravice se je začel zbujati fašizem," je opozorila.

Tudi hrvaški premier Andrej Plenković je v govoru poudaril, da sta bili Hrvaška in BiH žrtvi agresije Miloševićevega režima. Spomin na Srebrenico pomeni tudi univerzalno sporočilo, da se ne sme nikoli več zgoditi podoben zločin, je dejal in poudaril, da je spravo mogoče graditi samo na resnici in pravici.

Na slovesnosti je v imenu generalnega sekretarja ZN govorila njegova pomočnica za politična in mirovna vprašanja Rosemary Di Carlo, govorila sta tudi glavni tožilec mehanizma ZN za mednarodna kazenska sodišča Serge Brammertz. Z videosporočilom se je oglasil tudi generalni sekretar Nata Mark Rutte. Dejal je, da po posredovanju za konec vojne leta 1995 zavezništvo ostaja garant varnosti BiH. Nizozemski zunanji minister Caspar Veldkamp pa se je v imenu Nizozemske znova opravičil za neuspeh mirovnih sil ZN pri zaščiti Srebrenice. Posebno sporočilo solidarnosti z družinami žrtev je poslal britanski kralj Karel III. Med navzočimi je bila tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar.

Komemoracije v Potočarih se je udeležilo tudi več kot šest tisoč ljudi, udeležencev pohoda miru, ki so v treh dneh prehodili pot, na kateri je na t. i. maršu smrti julija 1995 okoli 15 tisoč Bošnjakov iz Srebrenice po padcu te enklave poskušalo priti do ozemlja pod nadzorom vojske BiH pri Tuzli. Takrat jih je preživela samo tretjina.

Spominska slovesnost je potekala na dan, ko so enote vojske Republike Srbske pod poveljstvom Ratka Mladića 11. julija 1995 zavzele Srebrenico, ki je bila takrat varovano območje Združenih narodov, in začele množične poboje Bošnjakov. Do 19. julija so jih pobile najmanj 8.372, večinoma moških in dečkov, okoli 25 tisoč žensk, otrok in starejših oseb pa so z avtobusi in tovornjaki prepeljali na območje pod nadzorom vojske BiH.

V spominskem centru je bilo do danes pokopanih 6765 žrtev genocida, 250 pa na željo svojcev na pokopališčih po državi. Posmrtne ostanke približno tisoč žrtev še iščejo.

Danes se žrtev genocida spominjamo tudi z mednarodnim dnevom spomina. Dan žalosti je v Federaciji BiH, v drugi entiteti BiH Republiki Srbski, kjer leži Srebrenica, pa ne, saj oblasti v Banjaluki tako kot v Beogradu pokola v Srebrenici ne priznavajo kot genocida.

12.01 "Evropa, zbudi se! 21. stoletje je. Namesto pravice se je začel zbujati fašizem"

Predsednica združenja Mater Srebrenice Munira Šubašić je opozorila, da se svet ni naučil ničesar. "Če nas imate radi, če ste se pokesali, ker niste storili ničesar, zakaj nas ne sprejmete v Evropo, v Nato? Mi tja sodimo, ne pripadamo temi, temveč prihodnosti," je dejala in pozvala h kaznovanju zločincev in zaščiti človeštva. Opozorila je pred delitvami. "Evropa, zbudi se! 21. stoletje je. Namesto pravice se je začel zbujati fašizem," je opozorila.

Vodja organizacijskega odbora Hamdija Fejzić pa je poudaril, da je civilizacija pred 30 leti padla na izpitu človečnosti. "30 let živimo z resnico o genocidu in poslušamo laži. Ne bomo pokleknili," je po poročanju sarajevskega portala Klix med drugim dejal Fejzić, namestnik župana Srebrenice.

Evropska komisarka za širitev Marta Kos je ob poklonu žrtvam izpostavila dolžnost, da se spominjamo genocida in zoperstavljamo sovraštvu, zanikanju genocida in poveličevanju vojnih zločincev. "Nismo pozabili. Nikoli ne bomo," je poudarila in genocid označila za globoko brazgotino v zgodovini Evrope. "Počastimo žrtve Srebrenice tako, da branimo pravice, za katere so bili prikrajšani," je dejala pred zbranimi v bivši tovarni akumulatorjev.

Ob političnih in verskih predstavnikih Bosne in Hercegovine ter številnih predstavnikih držav, EU in ZN, je med navzočimi tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Slovesnosti se udeležuje tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, pomočnica generalnega sekretarja ZN za politična in mirovna vprašanja Rosemary Di Carlo, glavni tožilec mehanizma ZN za mednarodna kazenska sodišča Serge Brammertz ter visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt.

Medtem se je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa že od zgodnjih jutranjih ur na pokopališču v spominskem centru zbiralo na tisoče ljudi, da bi se poklonili svojim najbližjim.

10.10 Golob: To je opomin, da nikoli več ne bomo obrnili pogleda stran

Genocid v Srebrenici, ki se ga ob njegovi današnji 30. obletnici spominjamo z globokim spoštovanjem in žalostjo, je pustil neizbrisno rano na vesti človeštva. Je opomin, da mir, resnica ter sočutje niso samoumevni in zaveza, da ne bomo nikoli več obrnili pogleda stran, je v izjavi ob obletnici poudaril premier Robert Golob.

Poudaril je, da se genocida spominjamo, ker ne smemo pozabiti in ker smo zavezani resnici in pravičnosti. In ker v tej boleči preteklosti iščemo modrost za prihodnost, v kateri se takšna grozodejstva ne bodo več ponovila.

Vendar se to ni zgodilo, saj tudi danes gledamo trpljenje nedolžnih v Ukrajini, Gazi, Sudanu in drugje po svetu, je dejal. "Prevečkrat ostajamo brez glasu tam, kjer bi morali govoriti; brez dejanj tam, kjer bi morali ukrepati. Prav zato ima spomin na Srebrenico tolikšen pomen. Ne le kot opomin, ampak kot zaveza, da ne bomo nikoli več obrnili pogleda stran," je, kot piše na spletni strani vlade, dejal premier.

Dodal je, da se Slovenija ob današnji 30. obletnici poklanja žrtvam genocida v Srebrenici in izreka sočutje njihovim svojcem, vsem preživelim, ki vsak dan znova nosijo to bolečino.

V minulih dneh so se žrtvam v Srebrenici poklonili tudi drugi visoki slovenski predstavniki, med njimi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki se danes udeležuje osrednje spominske slovesnosti v Potočarih na vzhodu BiH.

7.40 Pokopali bodo posmrtne ostanke sedmih žrtev

Ob 30. obletnici genocida v Srebrenici bodo v spominskem centru pokopali posmrtne ostanke sedmih žrtev – med drugim dveh 19-letnikov in ženske, ki bo s 67 leti najstarejša danes pokopana žrtev. Udeležence so pozvali, naj pridejo oblečeni v bele majice, ženske pa še z belimi rutami ter tako svetu pokažejo, da so bile v genocidu ubite nedolžne žrtve.

Osrednja spominska slovesnost in verski obred s pokopom tako kot vsako leto potekata na dan, ko so enote vojske Republike Srbske pod poveljstvom Ratka Mladića 11. julija 1995 zavzele Srebrenico, ki je bila takrat varovano območje Združenih narodov, in začele množične poboje Bošnjakov. Do 19. julija so jih pobile več kot osem tistoč, večinoma moških in dečkov, okoli 25 tisoč žensk, otrok in starejših oseb pa so z avtobusi in tovornjaki prepeljali na območje pod nadzorom vojske BiH.

Danes se žrtev genocida spominjamo tudi v Evropi z evropskim dnevom spomina, v svetu pa z lani razglašenim mednarodnim dnevom spomina na genocid v Srebrenici. Dan žalosti je danes v Federaciji BiH, v drugi entiteti BiH Republiki Srbski, kjer leži Srebrenica, pa ne, saj oblasti v Banjaluki tako kot v Beogradu srebreniškega genocida ne priznavajo.

Foto: Ana Kovač

Foto: Ana Kovač Foto: Ana Kovač