"Rusija komaj zadržuje ukrajinsko vojsko. Spopada z Natom ne bi preživeli."

19.27 "Rusija komaj zadržuje ukrajinsko vojsko. Spopada z Natom ne bi preživeli."

Rusija ne bo sprožila vojaškega spopada z zvezo Nato, so zapisali pri ameriškem Inštitutu za vojne študije (ISW). "Ruska vojska ne bi preživela spopada z Natom," trdijo pri ISW. Američani namreč menijo, da ruska vojska komaj zadržuje ukrajinske sile pred napredovanjem. Cena, ki jo Rusi pri tem plačujejo, je ogromna in tragična. Pri ISW tudi menijo, da so ruske grožnje zaradi ameriškega oboroževanja ukrajinske vojske samo propaganda. "Ukrajino želijo pred domačo javnostjo prikazati kot lutko Zahoda, prav tako pa upajo, da bodo nekatere zahodne države z grožnjami odvrnili od pomoči Ukrajini," so zapisali pri ISW.

The Kremlin is framing the US transfer of Patriot air defense systems and trainers to #Ukraine as an escalation in US-Russia relations, despite the fact that the transfer is if anything less escalatory than previous Western military shipments to Ukraine...https://t.co/S1ndeumI4n pic.twitter.com/IQOvUuEfIl

— ISW (@TheStudyofWar) December 29, 2022

17.58 Tako bo Slovenija pomagala 10 tisoč Ukrajincem

Ukrajinski veleposlanik v Sloveniji Andrij Taran se je danes ob odhodu enega od tovornjakov s pomočjo slovenskih elektro podjetij Ukrajini v državnem logističnem centru Roje Sloveniji zahvalil za pomoč. Odpremi pomoči je prisostvoval tudi infrastrukturni minister Bojan Kumer, ki je poudaril, da bodo še naprej iskali načine, kako pomagati Ukrajini.

Slovenija tokrat 🇺🇦 nudi humanitarno pomoč, ki obsega elektro opremo. “Največja zahvala gre podjetjem, ki so v kratkem času zagotovili to opremo, ki bo pomagala energetskemu upravljalcu v Ukrajini”, je povedal minister @mzi_rs Kumer. pic.twitter.com/vmnqNsXnbp

— Uprava RS za zaščito in reševanje (@URS_ZR) December 29, 2022

Transformatorje, agregate, gorilnike, elektromotorje in drugo opremo v vrednosti 336.484 evrov je na poziv predsednika vlade Roberta Goloba zbralo devet slovenskih elektro podjetij.

Taran je na novinarski konferenci v Rojah poudaril, da je Rusija tudi danes nadaljevala s ciljanjem ukrajinske kritične infrastrukture, kot to počne že več tednov. Slovenska pomoč bo po njegovih besedah vsaj 10.000 ljudem "prinesla luč, ogrevanje in kar je najpomembneje - upanje".

Ukrajinski veleposlanik, ki je v letih 2020 in 2021 opravljal funkcijo obrambnega ministra, je poudaril, da ruske sile želijo v Ukrajini ustvariti energetsko krizo in ljudem onemogočiti dostop do elektrike, ogrevanja in vode.

V pogovoru za STA je Taran pojasnil, da je oprema na poti proti kraju Hmelnickij v osrednji Ukrajini, kjer se nahaja logistični center za pomoč, ki prihaja k njim iz zavezniških držav, med katere spada tudi Slovenija.

Minister Kumer pa je za STA dejal, da bodo še naprej iskali načine, kako tudi v prihodnjem letu solidarno pomagati Ukrajini, in izrazil zadovoljstvo nad hitrim odzivom podjetij.

Iz Državnega logističnega centra Roje je odpeljal 3. tovornjak z opremo, ki so jo slovenska energetska podjetja donirala Ukrajini. Direktorat za obrambne zadeve na MORS je sodeloval pri koordinaciji pomoči, @Slovenskavojska in @URS_ZR sta poskrbeli za logistično odpremo. @mzi_rs pic.twitter.com/XKfTplf15x

— Ministrstvo za obrambo RS (@MO_RS) December 29, 2022

17.07 Rusija raketirala večja ukrajinska mesta

Rusija je množično raketirala največja ukrajinska mesta, granate so padale na Kijev in Lvov, poroča BBC.

Rusija je danes v Ukrajino izstrelila več deset raket, ki so zadele Kijev, Lvov in Odeso na zahodu ter druga mesta po državi.

Najmanj tri ljudi, med njimi 14-letno deklico, so odpeljali v bolnišnico, potem ko so eksplozije prizadele prestolnico Kijev, je povedal župan Vitalij Kličko. Ukrajinska vojska je sporočila, da je bilo izstreljenih 69 raket, zračna obramba pa jih je prestregla 54.

14.36 Nad ruskim vojaškim letališčem sestreljen brezpilotni letalnik

Ruske sile so danes sestrelile brezpilotni letalnik blizu letalskega oporišča Engels več sto kilometrov od ukrajinske meje, so sporočile regionalne oblasti. Vojaško letališče v regiji Saratov je bilo ta mesec že dvakrat tarča napadov iz zraka, nazadnje so v ponedeljek padajoči ostanki ukrajinskega letalnika ubili tri pripadnike ruskih sil.

Ostanki brezpilotnega letalnika so danes poškodovali ograjo, avto in garažo zasebne hiše ter razbili balkonsko okno na drugi hiši, je prek Telegrama sporočil guverner regije Roman Busargin.

V napadu ni bilo žrtev, poroča ruska tiskovna agencija Tass. Busargin je ob tem zavrnil govorice o evakuacijah vrtcev.

V Engelsu so po navedbah Kijeva nameščeni bombniki, s katerimi Rusija uničuje ukrajinsko energetsko infrastrukturo, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

14.34 Ukrajinci v Odesi so odstranili spomenik, posvečen Katarini Veliki

Lokalne oblasti v Odesi so čez noč odstranile spomenik, posvečen Katarini Veliki, ruski cesarici iz 18. stoletja. Ta poteza je del širših ukrajinskih prizadevanj za čiščenje javnih prostorov ostankov ruskega vpliva.

Kip je bil prvotno postavljen leta 1900, 104 leta po Katarinini smrti, vendar so ga mestne oblasti na sedanjo lokacijo vrnile šele leta 2007, pred tem pa je bil od leta 1920, ko so ga porušili Sovjeti, v skladišču. Ko so oktobra izvedli anketo o usodi spomenika, je 50,2 odstotka prebivalcev Odese želelo, da bi kip popolnoma uničili, 36,12 odstotka pa jih je menilo, da bi ga bilo treba obdržati, a tudi, da bi bilo treba spomeniku dodati zgodovinsko razlago, piše Euronews.

The queen is dead. Statue of ruZka "Catherine" was finally removed from a square in Odesa and replaced with a Ukrainian flag. I hope it will be melted and used to manufacture shells.#lviv pic.twitter.com/QjTZWvaeoN

— TheLvivJournal (@LvivJournal) December 29, 2022

13.25 Ukrajinska raketa naj bi padla na ozemlje Belorusije: mogoča sta dva scenarija

Ukrajinska raketa S-300 naj bi po poročanju ruske državne tiskovne agencije Tass okoli 11. ure zjutraj po lokalnem času padla na ozemlje Belorusije, nedaleč od meje z Ukrajino, blizu kraja Ivanava v regiji Brest. Dogodek je potrdila tudi beloruska državna tiskovna agencija Belta. Beloruskega voditelja Aleksandra Lukašenka so obvestili o dogodku, v skladu z njegovimi navodila pa skupina uslužbencev preiskovalne komisije in ministrstva za obrambo pospešeno preiskuje vzroke dogodka.

Mogoča sta dva scenarija: po prvem je raketa pristala na ozemlju Belorusije podobno kot v nedavnem incidentu na Poljskem, ko raketa ni letela v želeno smer. Drugi scenarij pa je, da je bila raketa namerno usmerjena proti beloruskemu ozemlju, beloruska protizračna obramba pa jo je sestrelila.

Na kraju dogodka so prisotni strokovnjaki preiskovalne komisije, ministrstva za notranje zadeve in ministrstva za obrambo. Podatkov o žrtvah še ni, prav tako ukrajinski uradniki niso komentirali navedb, ali gre res za njihovo raketo.

Belorusija ni aktivno vključena v vojno v sosednji Ukrajini, je pa ruska vojska februarja belorusko ozemlje uporabila kot odskočno desko za svojo ofenzivo v Ukrajini. Oktobra je nato Belorusija napovedala oblikovanje skupnih regionalnih sil z Moskvo, medtem ko je v Belorusijo prispelo več tisoč ruskih vojakov, kar je spodbudilo zaskrbljenost, da bi lahko Minsk poslal vojake tudi v Ukrajino.

Beloruski predsednik Lukašenko se je z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom srečal minuli teden. Moskva je že pred njunim srečanjem, ki je bilo prvo v Minsku po treh letih, ovrgla ugibanja, da naj bi Putin skušal prepričati Lukašenka, da se vključi v vojno v Ukrajini.

12.42 Putin se bo jutri pogovoril s Ši Džinpingom

Ruski predsednik Vladimir Putin bo v petek prek videopovezave govoril s kitajskim voditeljem Ši Džinpingom o "množici dvostranskih in regionalnih vprašanj". "Putin in Ši si bosta izmenjala poglede na akutne regionalne probleme – tiste, ki so bližje Rusiji, in tiste, ki so bližje Kitajski," so sporočili iz Kremlja. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov dodatnih podrobnosti ni navedel.

Moskva si zaradi vojne v Ukrajini prizadeva poglobiti svoje gospodarske, politične in varnostne vezi s Pekingom. Nekaj dni pred začetkom ruske invazije sta državi namreč podpisali strateško partnerstvo brez omejitev. Peking je povečal nakupe ruske nafte in plina, odkar so evropske države prekinile vezi z Rusijo, medtem ko je Moskva javno podprla Šijevo stališče do Tajvana.

Kremelj je medtem Zahod obtožil, da poskuša izzvati konflikt glede statusa samoupravnega otoka, ki ga Kitajska razglaša za svojega. Vendar pa je kitajski predsednik občasno izrazil odpor do ruske vojaške akcije v Ukrajini, zato je Putin septembra javno priznal, da je njegov kitajski kolega "zaskrbljen" zaradi ruskih dejanj.

9.21 V Kijevu močne eksplozije: Rusi naj bi izstrelili že več kot 120 raket

Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je na svojem profilu na Twitterju zapisal, da je Rusija danes zjutraj proti Ukrajini izstrelila več kot 120 raket. "Zlobni ruski svet je, zato da bi uničil kritično infrastrukturo in množično ubil civiliste, nad Ukrajino izstrelil več kot 120 raket," je tvitnil. Eksplozije so odjeknile v več mestih, po vsej državi pa so se oglasile sirene, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Ukrajinske oblasti so prebivalce pozvale, naj si nemudoma poiščejo zatočišče, v Kijevu so bile ranjene najmanj tri osebe. O smrtnih žrtvah za zdaj še ne poročajo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

29.12.22. 120+ missiles over 🇺🇦 launched by the "evil Russian world" to destroy critical infrastructure & kill civilians en masse. We’re waiting for further proposals from "peacekeepers" about "peaceful settlement", "security guarantees for RF" & undesirability of provocations.

— Михайло Подоляк (@Podolyak_M) December 29, 2022

"Čakamo na nadaljnje predloge mirovnikov o mirni rešitvi, varnostnih zagotovilih Ruske federacije in (nezaželenosti) provokacij," je dodal. 

O eksplozijah so med drugim poročali iz glavnega mesta Kijev, Harkova, Lvova in Odese. V Kijevu so bili v napadih ranjeni najmanj trije ljudje, med njimi 14-letno dekle, je opozoril župan mesta Vitalij Kličko. Posvaril je pred morebitnimi izpadi elektrike in prebivalce pozval, naj si okrepijo zaloge vode. Deli sestreljenih raket so na vzhodu prestolnice zadeli dve hiši, na jugozahodu mesta pa sta bila poškodovana industrijsko podjetje in otroško igrišče, so sporočili mestni uradniki.

Fotogalerija

1

 / 6

Tarča napadov v Harkovu je bila predvsem kritična infrastruktura, pri čemer je guverner regije Oleg Sinegubov pojasnil, da so štiri rakete zadele vzhodne in južne soseske Harkova. Večina Lvova, kjer so ruski napadi sicer redki, je medtem ostala brez elektrike, je sporočil župan mesta Andrij Sadovij in posvaril pred morebitnimi prekinitvami dobave vode.

V Odesi pa je ukrajinska protizračna obramba nad regijo sestrelila 21 raket. "Deli sestreljenih raket so zadeli na stanovanjsko stavbo, na srečo ni bilo žrtev," je dejal guverner Odese Maksim Marčenko. Zaradi napadov je nastala obsežna škoda na energetski infrastrukturi, v regiji pa oblasti izvajajo izredne prekinitve dobave elektrike.

Oleksij Arestovič, prav tako svetovalec ukrajinskega predsednika, je prebivalce pozval, naj si poiščejo zatočišče. Hkrati je Ukrajince opozoril, naj na družbenih omrežjih ne objavljajo fotografij eksplozij in posledic napadov, saj bi tako lahko sovražnik dobil informacije o delu ukrajinske protizračne obrambe, kar bi izdalo njen položaj. "Če boste to storili, bodo popravili cilje svojih raket," je dodal.

#RussiaIsATerroristState

Today #Russia launched another massive missile shelling.

The flight of one of the enemy missiles in #Kyiv region.
🎥Andrii Niebytov
📷Kyrylo Tymoshenko pic.twitter.com/JH1EyQtc4O

— MFA of Ukraine 🇺🇦 (@MFA_Ukraine) December 29, 2022

Današnji napad je že deseti ruski zračni napad v Ukrajini od oktobra in velja za najhujšega v zadnjih skoraj dveh tednih. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v preteklih dneh večkrat opozoril, da se ruske sile pripravljajo na nove napade na ukrajinsko kritično infrastrukturo. Napadi na infrastrukturo so že povzročili veliko škodo ter v zimskem času omejili dostop prebivalcev do oskrbe z vodo in elektriko ter ogrevanja.

7.33 Guverner žitomirske regije: Obstaja velika grožnja raketnega napada na Ukrajino

Po besedah guvernerja Žitomirske regije Vitalija Bunečka na Telegramu trenutno obstaja "velika grožnja obsežnega raketnega napada na Ukrajino". Nekateri mediji že poročajo, da so ruske rakete vdrle v ukrajinski zračni prostor.

6.56 V Kijevu so se oglasile sirene za zračni napad

Okoli 6. ure zjutraj so se v ukrajinski prestolnici Kijev, pa tudi v regijah Herson, Mikolajev in Žitomir, oglasile sirene za zračni napad. "V prestolnici je razglašen alarm za zračni napad. Pojdite v zaklonišča!" je kijevska mestna vojaška uprava zapisala na svojem profilu na Telegramu. 

Za zdaj še ni potrjenih napadov.

6.32 Rusi pred mobilizacijo množično obiskujejo klinike za plodnost, kjer jim brezplačno zamrznejo spermo

Ruski vojaki, vpoklicani v boj v Ukrajini, imajo možnost brezplačno shraniti zamrznjeno spermo, je povedal vodilni ruski odvetnik Igor Trunov. V nekaj dneh po vpoklicu je spletna stran Fontanka v drugem največjem ruskem mestu Sankt Peterburgu poročala o porastu moških, ki se obrnejo na klinike za plodnost, da zamrznejo svojo spermo in sestavijo dokumente, ki dajejo njihovim ženam pravico do uporabe.

Več preberite spodaj:

Novice Mobilizirani Rusi množično na klinike za plodnost, kjer jim brezplačno zamrznejo spermo

6.17 V porušenem ukrajinskem mestu Irpin so se meščani zatekli v knjižnico

Pred javno knjižnico v Irpinu so med zadnjim izpadom električne energije številni s prenosnimi računalniki čakali na priključek in internet. Knjižnica v pritličju devetnadstropnega stanovanjskega bloka v kijevskem predmestju je v vojni postala središče in simbol negotovega okrevanja po grozotah ruske okupacije.

V knjižnici se meščani Irpina prerivajo za sedeže v prostoru, ki je nedavno postal tudi prvi brezplačni prostor za skupno delo v mestu, ali se zatečejo na oddelek z otroškimi knjigami. Ker je velik del Irpina še vedno v ruševinah, knjižnica deluje tudi kot nadomestna učilnica za razseljene učitelje, začasna pisarna za psihoterapevte. V njej je našel domovanje tudi Miklavž, ki je pozdravljal otroke in se z njimi tudi fotografiral.

V mestu, ki je zaradi svoje lege ob borovih gozdovih na severozahodu Kijeva v prvih tednih vojne v celoti občutilo napredovanje ruske vojske proti ukrajinski prestolnici Kijev, je irpinska knjižnica postala delček običajnosti. "Takoj po ponovnem odprtju knjižnice smo ljudem omogočili, da si lahko tukaj napolnijo telefone. Ljudem smo omogočili, da ostanejo na toplem in opazujejo obnovo mesta," je za francosko tiskovno agencijo AFP povedala mestna svetnica Jevgenija Antonjuk. "Kar se dogaja v knjižnici, se dotika vseh vidikov življenja ljudi," je dodala.

Knjižnico v Irpinu že štiri desetletja vodi 75-letna Olena Ciganenko. Kot se ponosno spominja, vse od časov, ko je bil njen fotokopirni stroj edini v mestu. "Smo v središču mesta, na osrednjem trgu, in vedno smo imeli dober obisk," je povedala in dodala, da je bila knjižnica polna bralcev, ko še ni bilo interneta. Vendar niti v obdobju pred internetom knjižnica ni bila tako živahna, kot je dandanes, kar je odraz tega, kako zelo je vojna prizadela preostali Irpin.

Po večtedenski bitki, ki so jo zaznamovali hudi ulični spopadi v mestu, se je ruska vojska konec marca umaknila iz Irpina in po uradnih ocenah za seboj pustila na stotine mrtvih civilistov.

Novice "Opažamo, da Ukrajina z zahoda prejema vedno boljše orožje." Temu bodo naredili konec?

Novice Melonijeva Zelenskemu zagotovila popolno podporo Italije