Sobota, 14. 10. 2023, 7.44
1 leto, 1 mesec
Na Novi Zelandiji zasuk v desno
Po približno 80 odstotkih preštetih glasov se zdi, da bo novozelandska desnosredinska Nacionalna stranka pod vodstvom Chrisa Luxona na današnjih volitvah premagala laburiste premierja Chrisa Hipkinsa, ki je že priznal poraz. Da bi dosegel večino 61 sedežev v 120-članskem parlamentu, bo Luxon sicer še vedno moral oblikovati koalicijo.
Zadnji rezultati kažejo, da so Novozelandci danes glasovali za menjavo na čelu vlade, premier Hipkins pa je že priznal, da je šestletne vladavine njegove levosredinske laburistične stranke konec, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Hipkins, ki je januarja postal predsednik vlade po presenetljivem odstopu dotedanje premierke Jacinde Ardern, je dejal, da "ne bo mogel sestaviti vlade", in že čestital potencialnemu novemu premierju Luxonu. Dodal je, da je med kampanjo "dal vse od sebe", vendar to ni bilo dovolj.
"V opoziciji bomo zdaj imeli pomembno vlogo, da od vlade zahtevamo odgovornost in se borimo za tiste, ki bodo zaradi predlaganih sprememb izgubili. Lahko obljubim, da se bomo še naprej borili za delavce, saj je to naša zgodovina in naša prihodnost," je še dejal vodja laburistov.
Velika izguba za laburiste
Po zadnjih podatkih je preštetih med 80 in 85 odstotkov glasov, pri čemer so Hipkinsovi laburisti prejeli zgolj okrog 26 odstotkov glasov in bodo glede na projekcije imeli 34 sedežev v 120-članskem parlamentu. To pomeni izgubo 31 sedežev v primerjavi s trenutno sestavo.
Nacionalna stranka je medtem prejela približno 40-odstotno podporo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Če bodo rezultati potrjeni, bo v parlamentu imela 50 sedežev. V tem primeru bo njen vodja Luxon pri oblikovanju koalicije potreboval podporo desničarske libertarne stranke ACT, ki se ji trenutno obeta 12 sedežev.
Stranka ACT, ki jo vodi David Seymour, med drugim podpira davčno reformo, zmanjšanje obsega birokracije in ukinitev soupravljanja z avtohtonimi Maori, želi pa izvesti tudi referendum o opredelitvi načel ustanovnega dokumenta Nove Zelandije.
Po trenutnih projekcijah naj bi osem poslancev dobila tudi populistično-nacionalistična stranka NZ First, ki doslej ni imela nobenega sedeža, po navedbah dpa pa je še vedno mogoče, da bi se razmerja spremenila zaradi rezultata stranke domorodnih Maorov.
Z uspehom zadnje bi se namreč lahko v skladu z volilnim sistemom povečalo število sedežev v parlamentu, kar bi pomenilo, da jih bo za večino potrebnih več kot 61. Uradne končne rezultate volitev naj bi sicer razglasili 3. novembra, ko bodo prešteti tudi vsi glasovi iz tujine.