Četrtek, 22. 12. 2022, 7.02
10 mesecev, 1 teden
302. dan vojne v Ukrajini
Po 302 dneh vojne Putin presenetil: Vsi oboroženi konflikti se končajo s pogajanji
302. dan ruske invazije na Ukrajino. Ruski predsednik Vladimir Putin je danes, skoraj deset mesecev po začetku vojne v Ukrajini, nakazal, da je odprt za pogovore z Ukrajino. Zatrdil je, da si Rusija želi čim hitrejšega konca konflikta v Ukrajini in da si bo prizadevala, da do tega pride čim prej. Kot je dodal, se Moskva "za razliko od Kijeva" ni nikoli izogibala pogajanjem.
19.29 Putin: Rusija se ne izogiba pogajanj z Ukrajino
18.49 V Nemčiji zaradi vohunjenja aretirali uslužbenca zvezne obveščevalne službe
18.06 Zelenski med vračanjem iz ZDA še na srečanju z Dudo
16.47 Ruska vojska se po besedah Gerasimova osredotoča na zavzetje Donecka
16.24 Ogenj na ponosu ruske mornarice. Kaj se dogaja?
14.04 Ruski obrambni minister obiskal vojake v Ukrajini
12.18 V Kremlju prepričani: ZDA z Rusijo bijejo posredno vojno
10.35 Moskva svari: Provokativna dejanja ZDA bodo vodila v stopnjevanje konflikta
9.33 V sumljivih okoliščinah umrl še en ruski oligarh
7.34 Obisk Zelenskega v ZDA primerjali z Winstonom Churchillom
6.47 V napadu na Doneck ranjen nekdanji podpredsednik ruske vlade
19.29 Putin: Rusija se ne izogiba pogajanj z Ukrajino
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes, skoraj deset mesecev po začetku vojne v Ukrajini, nakazal, da je odprt za pogovore z Ukrajino. Zatrdil je, da si Rusija želi čim hitrejšega konca konflikta v Ukrajini in da si bo prizadevala, da do tega pride čim prej. Kot je dodal, se Moskva "za razliko od Kijeva" ni nikoli izogibala pogajanjem.
"Vsi oboroženi konflikti se končajo s pogajanji in Rusija se temu ni nikoli izogibala," je na novinarski konferenci v Jekaterinburgu dejal Putin ter Kijevu obenem očital, da se je nasprotno izogibal pogajanjem in se je iz njih izločil. "Prej kot Kijev spozna, da so pogovori nujni, bolje bo," je poudaril po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Moskva se želi pogajati na osnovi trenutnega statusa na fronti v Ukrajini in zasedena območja ima za rusko ozemlje, čeprav si jih je priključila enostransko in v nasprotju z mednarodnim pravom. Kijev se, nasprotno, ni pripravljen pogajati, dokler se ruske sile ne umaknejo s celotnega ukrajinskega ozemlja, vključno s polotokom Krim.
Vojno v Ukrajini je sicer Putin danes označil kot nujno, da Rusija zaščiti interese tam živečega ruskega prebivalstva. "Poudarjam, vse, kar se dogaja, in vse, kar je povezano s posebno vojaško operacijo, je absolutno izsiljen nujen ukrep," je poudaril po navedbah ruske tiskovne agencije Tass.
Glede sredine napovedi ZDA o novi vojaški pomoči Ukrajini, tokrat tudi s protiletalskim raketnim sistemom patriot, je Putin danes izjavil, da bo Rusija že našla način, da te zaobide. Ocenil jih je kot "precej stare", ki da ne delujejo tako kot ruski sistemi S-300. "Prav, to bomo vzeli v obzir, a protistrup bomo vedno našli," je bil jasen.
18.49 V Nemčiji zaradi vohunjenja aretirali uslužbenca zvezne obveščevalne službe
V Nemčiji so v sredo zaradi suma izdaje aretirali uslužbenca zvezne obveščevalne službe (BND), je danes v Karlsruheju sporočilo nemško zvezno tožilstvo. Uslužbenec, ki so ga aretirali v Berlinu, naj bi ruski obveščevalni službi posredoval informacije, vendar za zdaj ni jasno, za kakšne informacije naj bi šlo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Uslužbenec agencije BND z imenom Carsten L. je "ruskim obveščevalnim službam posredoval informacije, ki jih je pridobil v okviru svojih poklicnih dejavnosti", je tožilstvo zapisalo v izjavi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Več v članku V Nemčiji zaradi vohunjenja aretirali uslužbenca zvezne obveščevalne službe.
18.06 Zelenski med vračanjem iz ZDA še na srečanju z Dudo
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je z obiska v ZDA že vrnil v domovino, pred tem pa se je na kratko srečal še s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo, so sporočili v Kijevu. Z Dudo sta glede na objavo Zelenskega govorila o "strateških načrtih za prihodnost, dvostranskih odnosih in sodelovanju na mednarodni ravni v letu 2023".
"Na poti domov sem se srečal s prijateljem Ukrajine − predsednikom Poljske Andrzejem Dudo. Povzela sva leto, ki je zaradi obsežne vojne prineslo zgodovinske izzive," je v izjavi na Telegramu sporočil Zelenski. Kot je dodal, se je Dudi zahvalil za močno podporo Poljske in njenih državljanov Ukrajini.
Glede na navedbe ukrajinskega predsedstva sta voditelja govorila o nizu tem s poudarkom na okrepitvi obrambnih zmogljivosti Ukrajine in humanitarnih vprašanjih, povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Točna lokacija srečanja ni znana, objavljen videoposnetek pa prikazuje Zelenskega, kako izstopa z letala na letališču Rzeszow in nato sedi za mizo z Dudo. Rzeszow je sicer mesto, prek katerega potuje dobršen del Ukrajini namenjene pomoči, tamkajšnje letališče pa varuje ameriški kontingent.
Kot je za AFP potrdil tiskovni predstavnik predsedstva v Kijevu Sergij Nikiforov, se je Zelenski medtem tudi že vrnil v domovino.
V ZDA je bil pred tem v sredo na svojem prvem obisku v tujini od ruske invazije na Ukrajino februarja. Srečal se je z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom in nagovoril kongres ter dobil zagotovila o nadaljnji podpori.
16.47 Ruska vojska se po besedah Gerasimova osredotoča na zavzetje Donecka
Prizadevanja ruske vojske v Ukrajini so trenutno osredotočena na zavzetje celotne regije Doneck na vzhodu države, je danes sporočil načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov.
Dejal je, da so se razmere na ukrajinski fronti stabilizirale in da si ruska vojska sedaj prizadeva predvsem "za popolno osvoboditev" proruske samooklicane Ljudske republike Doneck, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po njegovih besedah je fronta z ukrajinskimi silami dolga 815 kilometrov.
Povedal je še, da je ruska vojska v Ukrajini zadela več kot 1.300 "kritičnih ciljev", kar da je "znatno zmanjšalo bojni potencial ukrajinske vojske". Pozdravil je tudi "prvo bojno uporabo" ruskega hipersoničnega orožja, kot je raketa kinžal.
Zatrdil je, da globoko na ukrajinskem ozemlju še naprej povzročajo škodo na ključni prometni in energetski infrastrukturi.
Zaradi vojaških neuspehov Rusija od oktobra bombardira ukrajinsko energetsko infrastrukturo, kar redno povzroča prekinitve dobave električne energije in vode.
Večina spopadov je trenutno osredotočena na vzhodu, zlasti v mestu Bahmut v Donecku, ki ga ruske enote poskušajo zavzeti že od poletja.
Doneck je sicer ena od štirih ukrajinskih regij, ki si jih je po spornih referendumih Rusija konec septembra nezakonito priključila.
16.24 Ogenj na ponosu ruske mornarice. Kaj se dogaja?
Na edini ruski letalonosilki Admiral Kuznjecov je danes izbruhnil ogenj, poroča The Guardian. Ruske oblasti so sporočile, da ni bilo ranjenih, so pa evakuirali okrog 20 članov posadke. Admiral Kuznjecov je že od leta 2018 na popravilu, po napovednih ruskega obrambnega ministrstva pa naj bi bil spet v uporabi leta 2024.
Letalonosilko, ki ima 1.200 članov posadke, že leta spremljajo nenavadne nesreče. Kmalu po prihodu na popravilo leta 2018 je potonil suhi dok okoli ladje ter ponos ruske mornarice močno poškodoval. Le leto kasneje je med popravilom na ladji izbruhnil večji požar, ki je zahteval dve življenji. Odkar je letalonosilka na popravilu, jo spremljajo tudi korupcijske zgodbe, med drugim so lani aretirali direktorja ladjedelnice, ker naj bi ukradel več kot pol milijona evrov.
14.04 Ruski obrambni minister obiskal vojake v Ukrajini
Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je, potem ko si je preteklo nedeljo ogledal prednje položaje ruskih enot v Ukrajini, danes znova obiskal ruske vojake na fronti in se jim zahvalil za služenje domovini, so po navedbah tujih tiskovnih agencij sporočili z ruskega obrambnega ministrstva.
Ministrstvo je objavilo posnetke, na katerih Šojgu pregleduje vojaške objekte in obrambne položaje ruske vojske. Sporočili so, da je minister "preveril vojaško opremo, pregledal položaje ter bivalne in ogrevalne pogoje za vojaško osebje". Med današnjimi pogovori s poveljniki posameznih enot je "posebno pozornost namenil organizaciji na področju celovite podpore enotam, ki sodelujejo v posebni vojaški operaciji", je po navedbah ruske tiskovne agencije Tass še sporočilo rusko obrambno ministrstvo.
Že njegov obisk v nedeljo naj bi bil namenjen predvsem oskrbovanju ruskih oboroženih sil. Po delni mobilizaciji, ki jo je septembra ukazal ruski predsednik Vladimir Putin, so se številni naborniki pritoževali, da so bili poslani na bojišče nezadostno opremljeni in usposobljeni.
12.18 V Kremlju prepričani: ZDA z Rusijo bijejo posredno vojno
Ameriška namestitev raketnega sistema zračne obrambe patriot ne bo pomagala končati konflikta v Ukrajini in Rusiji ne bo preprečila doseganja njenih ciljev, so danes sporočili iz Kremlja.
V sredo je ameriški predsednik Joe Biden potrdil, da bo v Ukrajino poslal raketni sistem zračne obrambe patriot, da bi se Ukrajina čim bolj uspešno zaščitila pred ruskimi raketnimi napadi na energetsko infrastrukturo. Sistem zračne obrambe patriot se sicer uporablja predvsem za prestrezanje in sestrelitev balističnih in križarskih raket, Ukrajina pa ga je že dalj časa želela dobiti od zahodnih držav.
Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je v pogovoru z novinarji dejal, da "med obiskom Zelenskega v ZDA ni bilo znakov pripravljenosti na mirovna pogajanja". Dodal je, da to dokazuje, da "ZDA z Rusijo bijejo posredno vojno".
10.35 Moskva svari: Provokativna dejanja ZDA bodo vodila v stopnjevanje konflikta
Provokativna dejanja ZDA v Ukrajini bodo neizogibno vodila v stopnjevanje konflikta, katerega posledice bi lahko bile nepredvidljive, je v sredo v odzivu na ameriško napoved o dobavi sistema zračne obrambe patriot Kijevu ob obisku ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Washingtonu opozoril ruski veleposlanik v ZDA Anatolij Antonov.
Več preberite spodaj:
9.33 V sumljivih okoliščinah umrl še en ruski oligarh
V začetku decembra je v sumljivih okoliščinah umrl še en ruski oligarh. 50-letni nepremičninski mogotec Dmitrij Zelenov naj bi med obiskom prijateljev v mestu Antibes na francoski rivieri padel po stopnicah in še čez ograjo ter umrl zaradi hudih poškodb glave.
Več preberite spodaj:
7.34 Obisk Zelenskega v ZDA primerjali z Winstonom Churchillom
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sredo na skupni novinarski konferenci po pogovorih s predsednikom ZDA Joejem Bidnom v Beli hiši dejal, da izraz pravični mir, ki ga je pred tem omenil njegov gostitelj, zanj pomeni nobenih kompromisov glede suverenosti, svobode in ozemeljske celovitosti Ukrajine.
The moment when “Slava Ukraini” is being chanted in Congress and Zelensky responds with “Geroyam Slava” holding back tears. pic.twitter.com/vqra4scACi
— Rita (@Riten023) December 22, 2022
Prvi obisk Zelenskega v tujini, odkar je Rusija februarja napadla njegovo državo, je minil v znamenju primerjav z nekdanjim voditeljem Velike Britanije Winstonom Churchillom, ki je zapustil domovino v času vojne z nacistično Nemčijo in obiskal Washington konec leta 1941. Zelenski je na novinarski konferenci z Bidnom dejal, da gre za zgodovinski obisk za odnose med državama, in se gostitelju zahvalil za odkrito podporo. Dejal je, da se domov vrača z dobrimi novicami.
Pred prihodom v Belo hišo je ukrajinski predsednik namreč dobil zagotovila o 1,85 milijarde dolarjev vredni vojaški pomoči, vključno s protizračnimi raketnimi sistemi patriot. Biden je poudaril, da gre za obrambne sisteme. "Ne gre za zaostrovanje vojne, ampak obrambo," je dejal. ZDA so ob tej priložnosti napovedale še 374 milijonov dolarjev dodatne humanitarne pomoči za Ukrajino.
I thank @POTUS for the warm welcome and I deeply appreciate all the support of the U.S. and the American people. I am confident that together we will be able to secure a better, prosperous and free future for both of our nations. Ukraine’s victory will also be America’s victory. pic.twitter.com/OhclRtwIJy
— Володимир Зеленський (@ZelenskyyUa) December 22, 2022
Biden je sicer dejal, da ruski predsednik Vladimir Putin za zdaj še ne kaže namenov za končanje vojne v Ukrajini.
Zelenski se je nato odpravil v kongres, kjer so ga pozdravili s stoječimi ovacijami. Tuji gost je predsednici predstavniškega doma Nancy Pelosi in podpredsednici ZDA Kamali Harris predal zastavo s podpisi ukrajinskih borcev s fronte, od njiju pa je dobil v dar ameriško zastavo, ki je v čast njegovega obiska plapolala nad kongresno palačo.
6.47 V napadu na Doneck ranjen nekdanji podpredsednik ruske vlade
Ruski mediji poročajo, da je bil v ukrajinskem napadu na Doneck v sredo ranjen nekdanji vodja ruske vesoljske agencije Roscosmos in nekdanji podpredsednik ruske vlade Dmitrij Rogozin. Ukrajinske oborožene sile naj bi na hotel v Donecku, kjer je bil nastanjen, izstrelile pet raket.
❗️Ex-head of Roskosmos Dmitry Rogozin was wounded during shelling of a hotel in Donetsk
— NEXTA (@nexta_tv) December 21, 2022
"Wounded in the back. I will live. The shrapnel [passed] a centimeter from my spine," Rogozin said.
It is also reported that Vitaly Khotsenko,the chairman of the DPR government, was wounded. pic.twitter.com/hNYUt180rT
"V Donecku so obstrelili hotel v predmestju, kjer je bila nastanjena skupina vojaških svetovalcev pod vodstvom Dmitrija Rogozina. Rogozin je bil ustreljen v hrbet in prepeljan v bolnišnico. Njegovo življenje ni ogroženo," je po poročanju ruske agencije Tass sporočil njegov pomočnik.
Po napadu je Rogozin dejal, da je nekdo očitno razkril informacije o srečanju, saj je bilo bombardiranje zelo natančno. V napadu sta bili ubiti dve osebi, več ljudi pa je ranjenih, je kasneje po navedbah ruskih medijev povedal vodja proruskih oblasti v Donecku Denis Pušilin. Rogozin bo potreboval operacijo, ker je med obstreljevanjem utrpel poškodbe, ko ga je v hrbet zadel šrapnel.
Ruski poslanec Aleksej Žuravljev in vodja nacionalistične stranke Rodina (Domovina), ki se je prav tako udeležil srečanja, je po navedbah agencije Tass izrazil domnevo, da je bil prav Rogozin tarča napada, saj je bil izveden le deset minut po njegovem prihodu.
Rogozin je bil sicer julija letos razrešen s položaja generalnega direktorja ruske vesoljske agencije, po ruski invaziji na Ukrajino pa je zaradi svojih izjav postal znan kot zagret nacionalistični politik in eden izmed najbolj gorečih podpornikov ruske "posebne vojaške operacije" v Ukrajini.
116