Nedelja, 7. 2. 2021, 9.01
3 leta, 9 mesecev
V Mjanmaru drugi dan množični protesti proti vojaškemu prevratu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,14
1
Več deset tisoč Mjanmarcev se je danes zbralo na ulicah Yangona na protestih proti vojaškemu prevratu, na katerih zahtevajo, da vojaška hunta izpusti Aung San Suu Kyi in druge izvoljene predstavnike oblasti. Na množičnih protestih so se zbrali drugi dan zapored, čeprav je hunta zaprla dostop po spleta. Danes so dostop delno vzpostavili.
Na prvih velikih protestih, odkar je vojska v ponedeljek v prevratu prevzela oblast, se je v soboto v več mestih zbralo več deset tisoč ljudi. V Yangonu se je danes na ulicah zbralo več deset tisoč ljudi, ki ob hupanju avtomobilov vzklikajo gesla in nosijo napise Pravica za Mjanmar in Ne želimo vojaške diktature ter Spoštujte našo voljo. Nekateri nosijo rdeče zastave stranke Suu Kyijeve Nacionalna liga za demokracijo (NLD), oblečeni so v rdeče majice in nosijo rdeče balone. V znak protesta držijo dvignjene tri prste. O protestih danes poročajo tudi iz drugega največjega mjanmarskega mesta Mandalay, navaja STA.
Prebivalci ponoči ropotajo z lonci
Ker je hunta zaprla dostop do interneta, prek katerega so pozivali k protestom in civilni nepokorščini, prebivalci nasprotovanje vojaškemu udaru izražajo tudi z nočnim ropotanjem z lonci, ki je tradicionalno povezano z izganjanjem zlih duhov.
V živo prenašali shod na omrežju Facebook
Kljub zaprtju dostopa do spleta je bilo sicer danes na Facebooku mogoče v živo spremljati pohod protestnikov na ulicah Yangona. Skupina Netblocks je kasneje sporočila, da so dostop do interneta danes popoldne deloma znova vzpostavili, da pa družbeni mediji ostajajo blokirani, navaja STA.
Ob Suu Kyijevi je vojska ob udaru prijela vrsto njenih sodelavcev, druge vladne predstavnike, poslance in aktiviste. Natančno število pridržanih ni znano, združenje za politične zapornike pa je v soboto ocenilo, da jih je pridržanih več kot 150.
Izgubila ugled, ker se ni oglasila med nasiljem vojske nad pripadniki muslimanske manjšine
V Mjanmaru izredno priljubljene Suu Kyijeve zaradi dolgoletnega vztrajnega boja za demokracijo v javnosti ni bilo videti od ponedeljkovega prevrata. Tiskovni predstavnik njene stranke je v petek dejal, da je dobrega zdravja. Hunta je v sredo sporočila, da je obtožena nezakonitega uvoza več voki-tokijev, ki so jih našli na njenem domu. Nobelova nagrajenka za mir je sicer na Zahodu izgubila ugled, ko se med nasiljem vojske nad pripadniki muslimanske manjšine Rohingov ni oglasila. Preiskovalci Združenih narodov so zatiranje Rohingov označili za genocid, navaja STA.
Vojska je udar utemeljila z domnevno volilno prevaro na novembrskih parlamentarnih volitvah, na katerih je prepričljivo zmagala NLD. To so bile šele druge demokratične volitve, odkar se je v Mjanmaru leta 2011 z demokratičnimi reformami, na čelu katerih je bila Suu Kyijeva, končalo 49 let vojaške diktature.
Papež z okna papeške palače izrazil solidarnost z ljudmi v Mjanmaru
Papež Frančišek je v današnji molitvi izrazil solidarnost z ljudmi v Mjanmaru in pozval k mirnemu in demokratičnemu sobivanju v državi. Frančišek je prvič po več tednih danes znova spregovoril z okna papeške palače in nagovoril vernike na Trgu sv. Petra v Vatikanu.
Papež je v današnji molitvi angelovega čaščenja dejal, da z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov v Mjanmaru. Vse, ki imajo oblast v državi, je pozval, naj delajo za skupno dobro. Ljudem v Mjanmaru, ki mu je od njegovega potovanja v tej južnoazijski državi leta 2017 še posebej pri srcu, je izrazil "duhovno bližino in solidarnost".
84-letni Frančišek je današnjo molitev znova daroval z okna apostolske palače. "Ponovno na Petrovem trgu!" je dejal pred peščico vernikov, ki so se kljub dežju zbrali na Trgu sv. Petra. Zaradi pandemije novega koronavirusa so namreč papeževo molitev v minulih tednih v živo predvajali iz knjižnice apostolske palače.
Papež je danes spomnil tudi na mlade migrante brez spremstva, ki skušajo prek različnih poti doseči Evropo. Položaj je še zlasti dramatičen na balkanski poti, je opozoril papež in pozval k temu, da bi otrokom migrantom zagotovili prednostno zaščito. (STA)
1