Nedelja, 31. 7. 2016, 16.21
7 let, 1 mesec
V Kölnu se je začelo zborovanje Erdoganovih privržencev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,45
V Kölnu se je začelo zborovanje privržencev turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Več tisoč nemških Turkov se je zbralo na desnem bregu Rena, številni med njimi so imeli turške zastave. Zbrani so se z minuto molka spomnili na smrtne žrtve spodletelega državnega udara v Turčiji ter napadov v Parizu, Münchnu in drugih krajih.
Shoda v Kölnu se je po zadnji oceni policije zbralo približno 40 tisoč ljudi. Organizatorji so sicer pričakovali okoli 30 tisoč ljudi. "Položaj je razmeroma miren," je ob začetku shoda povedal šef kölnske policije Jürgen Mathies. Poudaril je, da želi policija jasno sporočiti, da bo hitro, odločno in s silo posredovala proti kakršnikoli obliki nasilja.
Desničarski skrajneži pripravili svoje demonstracije
Shod spremljajo tudi protidemonstracije. Eno od njih so pripravili desničarski skrajneži, ki se v nasprotju s prvotnimi napovednimi niso zbrali v bližini turškega shoda. Skupno se je na štirih protidemonstracijah zbralo manjše število ljudi, kot so pričakovali. V središču mesta je sicer prišlo do manjših izgredov med Turki in Kurdi.
Na shodu so tudi že prebrali izjavo, v kateri so poudarili, da so se zbrali, da bi izrazili podporo "pravni državi, enotnosti, miru in neodvisnosti". Izjavo naj bi podpisalo 100 organizacij, med drugim turško-islamska krovna organizacija Ditib ter Turško-nemška industrijska in gospodarska zbornica. V izjavi vse "države, organizacije in stranke ter (...) politike sveta" tudi pozivajo, naj izrazijo "solidarnost s turškim narodom" in vlado v Ankari.
Še pred začetkom shoda so organizatorji izpostavili demokratičen in miroljuben značaj zborovanja. Namena shoda sta dva, in sicer proti poskusu državnega udara v Turčiji ter za demokracijo, je povedal generalni sekretar Zveze evropskih in turških demokratov (UETD) Bülent Bigli. UETD je blizu Stranki za pravičnost in razvoj (AKP) turškega predsednika Erdogana.
Niso smeli predvajati izjav turških politikov
Nemško ustavno sodišče je v soboto zvečer soglasno sprejelo odločitev, ki organizatorjem shoda ne dovoljuje, da bi na shodu prek velikih zaslonov v živo predvajali izjave politikov iz Turčije, tudi predsednika države Erdogana. Odločitev je Turčija že obsodila. Sodišče je zahtevo zavrnilo iz formalnih razlogov, saj pooblastilo pravnega zastopnika organizatorjev ni ustrezalo zakonskim zahtevam.
Nasprotniki turškega predsednika Erdogana
Je pa udeležence shoda v Kölnu nagovoril turški minister za šport Akif Cagaty Kilic, ki je dejal, da so tukaj, ker so se rojaki v Nemčiji postavili v bran demokraciji in proti spodletelemu poskusu državnega udara v Turčiji. "Sporočilo, ki ga pošiljamo z današnjega dogodka, je, da v Turčiji vse stranke in nevladne organizacije želijo skupaj nastopiti proti prevratu in obraniti demokracijo," je dejal v Nemčiji rojeni turški minister.
V Kölnu živi tretjina vseh Turkov v Nemčiji
Po neuspelem poskusu državnega udara v Turčiji pred dobrima dvema tednoma je v Nemčiji, kjer živi okoli tri milijone Turkov, prišlo do spora med podporniki in nasprotniki Erdogana. Oblasti se bojijo, da bi zato protest lahko spremljalo nasilje. V Kölnu sicer živi tretjina vseh Turkov v Nemčiji.
Turčija je od neuspešnega puča v čistkah po vojaških in civilnih institucijah pridržala več kot 18 tisoč ljudi, skoraj 10 tisoč pa jih je aretirala. Več kot 49 tisoč državljanom so preklicali potne liste. Evropski voditelji so Turčijo ob tem posvarili pred kršenjem človekovih pravic, še posebej pred morebitno vnovično uvedbo smrtne kazni.
Po spodletelem poskusu državnega udara so približno 3.000 odstavljenim sodnikom in tožilcem zaplenili tudi zasebno premoženje. Med drugim so jim zaplenili nepremičnine in bančne račune. Po prevratu so iz turške vojske odpustili skoraj 1.400 pripadnikov turške vojske, člani vrhovnega vojaškega sveta pa so postali člani turške vlade. Erdogan si je s tem ukrepom pridobil popolni nadzor nad turško vojsko. Že dan prej je turški predsednik objavil, da bo zaprl vse obstoječe vojaške akademije v državi, turška vojska pa bo poslej pod nadzorom ministrstva za obrambo.
