Četrtek, 25. 9. 2025, 12.03
3 ure, 32 minut
V Cankarjevem domu razstava grafike, slik in kipov iz likovne zbirke Telekoma Slovenije

V galeriji Cankarjevega doma (CD) so v sredo odprli razstavo Likovna zbirka Skupine Telekom Slovenije, ki zajema okoli sto likovnih del po izbiri kustosa razstave, muzejskega svetnika Aleksandra Bassina. Oblikoval je poglavja Krajina, Kiparstvo, Figuralika in Abstrakcija, ki se odslikavajo v izbranih grafičnih, slikarskih in kiparskih delih.
Poglejte si nekaj razstavljenih del
Kot je povedala vodja razstavnega programa CD Katarina Hergouth, gre za večjo zbirko, ki obsega okoli tisoč del, na razstavi pa izpostavljajo izbranih 111 del priznanih akademskih likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja in začetka 21. stoletja, večinoma slovenskih. Med njimi so Matija Jama, Vladimir Makuc, Žarko Vrezec in Tone Lapajne.
Razstavni prostor je prežet s krajino, figuraliko, pejsažem, figuro, abstrakcijo in skulpturo, je na današnji novinarski konferenci povedal Bassin. Razstava je sestavljena iz grafičnih, slikarskih in kiparskih del, po besedah kustosa pa so podjetja umetniška dela zbirala predvsem na mednarodnih likovnih kolonijah. Gre za eno izmed njegovih najbolj zahtevnih in največjih razstav.
Predsednik uprave Telekoma Slovenije Boštjan Košak.
Izbrana umetniška dela kot v pariških salonih
Ob razstavi so izdali so tudi katalog Likovna zbirka Skupine Telekom Slovenije: Vidni svet brezmejnih povezav, v katerem je Bassin zapisal, da "krajinski žanr sledi najprej impresionističnemu videnju, naprej mistični interpretaciji krajine, barvni razpetosti v Primorju, rousseaujevskemu klicu romantične vrnitve k naravi, jesenski barvni zanesenosti, poletnemu občutju in zastrti eksotiki čiste narave".
Kiparstvo je razpeto med interiersko in eksteriersko plastično formo v luči abstraktizma ter prestopa v novo figuraliko, slikarski abstraktizem pa je prevladujoč pojav v boju predmetno-nepredmetno, pri čemer se slednje oblikuje od lirske do geometrijske abstrakcije vse do nove ornamentike.
Vsa ta umetniška dela visijo po različnih depandansah Telekoma po Sloveniji, največ jih je v Novi Gorici, in niso dostopna, kar je največji problem razstavljanja zbirk večjih podjetij, kot je tudi Nova ljubljanska banka. Pregledal je okoli 300 del in ugotovil, da jih je na razstavo zaradi omejenih prostorskih možnosti mogoče umestiti komaj polovico. Izbrana umetniška dela je nato razstavil v dveh nivojih, kot je značilno za pariške in predvojne salone.
Brezplačni vstop do 18. januarja
Polovica avtorjev razstavljenih del je pokojnih, drugo polovico pa predstavljajo sodobni likovni umetniki srednje in starejše generacije. Med njimi sta tudi arhitektka in oblikovalka Eta Sadar Breznik, ki deluje predvsem na področju tekstilne umetnosti, in akademski kipar Matjaž Počivavšek.
Slednjega veseli, da visoko tehnološko razvita ali pa usmerjena družba podpira ravno analogne tehnike. "Če ne bo visoka tehnologija sodelovala z analogijo, se nam slabo piše," je povedal. "Kar Skupina Telekom podpira, je tisto humanistično izročilo, ki je nek humus naše družbe in našega bodočega razvoja."
Razstava z brezplačnim vstopom in katalogom bo na ogled do 18. januarja.