V Bruslju ne bo pravih počitnic

Veterani evro krize imajo še v svežem spominu lanski avgust, ko je takratni italijanski premier Silvio Berlusconi s preveč lahkotnim soočanjem s krizo vznemiril celotno Evropo. Maria Fekter, avstrijska finančna ministrica, je tako že špekulirala o izrednem avgustovskem srečanju. Katera članica evro območja ima torej največ možnosti, da avgusta povzroči nenadzorovano paniko in konec bruseljskih počitnic? Španija (2/3 možnosti)Dokler Mario Draghi, predsednik Evropske centralne banke, ni trgov pomiril z namigi, da bo interveniral na trg španskih obveznic in s tem znižal stroške sposojanja, je bila obrestna mera obveznic izredno visoka, zaradi česar se je postavljajo vprašanje, če si bo Španija na odprtih trgih sploh še lahko sposojala denar. Navkljub različnim špekulacijam bo Madrid potreboval popolno podporo evroobmočja oziroma program kupovanja španskih obveznic, financiran iz 440-milijardnega evropskega reševalnega sklada. Za reševanje španskih bank je bilo tako dogovorjenih že 100 milijard evrov. Bančna dokapitalizacija pa ne bo končana do septembra, ko bodo španske in evropske oblasti prečesale vse glavne finančne institucije v Španiji. S tega vidika se v naslednjih tednih ne napoveduje nič dramatičnega. Ključno bo srečanje vodilnih Evropske centralne banke ta teden v Frankfurtu, če bo Draghi na njem uresničil svoje napovedi, bo za Španijo avgust mirnejši, v nasprotnem primeru bo imela Fekterjeva prav.

Grčija (1/5)Datum, na katerega je treba biti pozoren, je 20. avgust, takrat mora Grčija odplačati 3,1 milijarde izdanih obveznic. Pri tem plačilu naj bi si Grki pomagali z naslednjo tranšo posojil, ki pa je bila prestavljena v september, zaradi česar ostaja nejasno, kako jim bo v Atenah uspelo poplačati svoje obveznice.

Jean-Claude Juncker, luksemburški premier in predsedujoči skupini finančnih ministrov iz evroobmočja, je po nedavnem ministrskem srečanju dejal, da skrb glede grških obveznosti ni potrebna. Atene naj bi obenem prepričevali, da naj izdajo zakladne menice, torej kratkoročne državne vrednostne papirje, s katerimi bi lahko zbrali še nekaj denarja. A tudi to ni zagotovilo, da bo Grčiji res uspelo zbrati denar. Ob tem se pojavlja tudi težava glede druge, 174 milijard vredne pomoči, ki jo je Grčija prejela, saj je ta v zadnjih petih mesecih za 20 milijard presegala začetni dogovor. Vlade evroobmočja bodo morale tako prispevati več denarja in iti čez vnovično prestrukturiranje grškega dolga in tokrat izgube pokriti same ali pa popolnoma odpisati Grčijo. Tudi ta odločitev je bila prestavljena na september, vendar obstaja možnost, da bo v Grčiji potrebno hitrejše posredovanje.

Italija (1/6)Italijanska usoda je tesno povezana s špansko, saj bo intervencija Evropske centralne banke na trg obveznic po vsej verjetnosti pomagala tako Madridu kot Rimu. Kot je pokazala Berlusconijeva drama v prejšnjem avgustu, pa lahko italijanska politika poskrbi za vsesplošno vznemirjenje, ko to najmanj pričakujemo.

Ob bolj natančnem pregledu se pokaže, da si italijanski in španski scenarij sploh nista podobna. Španija trpi za hudo bančno krizo, proračunskim deficitom in ekonomijo, ki vedno bolj drvi v recesijo. Italija ne doživlja nič od naštetega, ima pa visoko stopnjo zadolženosti (2,5 bilijona evrov). A tudi Belgija ima visok državni dolg, pa ji ga je pred kratkim vseeno uspelo prodati po negativni obrestni meri, kar pomeni, da investitorji plačujejo, da Belgijcem sploh lahko posojajo denar.

Zdi se, da Italija najbolj trpi za nevarnostmi politične krize. Mario Monti, reformistični tehnokratski premier, uživa le šibko podporo, medtem ko medijski baron Berlusconi vse glasneje naznanja svojo vrnitev v politično areno. Zaradi tega so se razširile govorice, da se novembra obetajo predčasne volitve, kar bi pomenilo, da bi moral Monti premierski položaj zapustiti kar šest mesecev pred njegovim uradnim iztekom. Takšne novice bi ceno italijanskega sposojanja močno podražile in verjetnost, da bi bila potrebna reševalna akcija začasnega sklada za zaščito evra (European Financial Stability Facility), bi postala zelo realna.

Ciper (1/15)Od začetka krize evroobmočja je bil Ciper deležen najpočasnejše pomoči, saj je bil že pred več kot letom odrezan od mednarodnih kreditnih trgov. Zahvaljujoč 2,5-milijardnemu posojilu Rusije in pomoči neodvisnih vladnih agencij so v Nikoziji dobili toliko denarja, da bi jim moral zadostovati do konca oktobra.

Največja nevarnost za Ciper je upad zaupanja v bančni sistem, kajti čeprav so finančni analitiki napovedali, da bo za dokapitalizacijo finančnega sektorja potrebnih 3 do 4 milijarde evrov, je levičarska vlada Demetrisa Chrisofiasa večkrat poudarila, da bo potrebno veliko več denarja. Po prepričanju kritikov gre za taktiko preusmerjanja pozornosti volivcev s strani slabega dela vlade.

Zato se nekateri bojijo, da bo vlada s takšno politiko bančno krizo še poglobila in prestrašila morebitne depozitorje, a takšen scenarij, vsaj za avgust, ostaja malo verjeten.