Ponedeljek, 30. 9. 2024, 9.00
1 mesec, 2 tedna
Uradni izidi potrdili zmago avstrijskih svobodnjakov, Kickl napoveduje novo dobo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,38
V Avstriji je na parlamentarnih volitvah zmagala desna populistična in protimigrantska svobodnjaška stranka (FPÖ), ki velja za zaveznico Putinove Rusije.
Na parlamentarnih volitvah v Avstriji so tudi glede na uradne izide slavili svobodnjaki (FPÖ), ki so prejeli 29,2 odstotka glasov. Po besedah njihovega vodje Herberta Kickla so s tem odprli vrata novi dobi. Druga je ljudska stranka (ÖVP), tretji pa socialdemokrati (SPÖ). Vstop v parlament je uspel tudi koroški Slovenki Olgi Voglauer.
Rezultat za svobodnjake je glede na začasne končne izide, ki jih je objavilo avstrijsko notranje ministrstvo, skoraj enak, kot so ga stranki napovedovale prognoze ob zaprtju volišč. Gre za njihovo prvo zmago na parlamentarnih volitvah in obenem najboljši rezultat doslej. Svojo podporo so glede na izid izpred petih let okrepili za kar 13 odstotnih točk, prav tako največ doslej.
Pred tem so svobodnjaki najboljši rezultat dosegli na parlamentarnih volitvah leta 1999, ko so pod vodstvom Jörga Haiderja osvojili nekaj manj kot 27 odstotkov. So pa zmagali že na letošnjih evropskih volitvah, dobili so več kot četrtino glasov.
"Odprli smo vrata novi dobi," je med proslavljanjem zmage podpornikom dejal vodja FPÖ Herbert Kickl in napovedal, da bodo sedaj skupaj pisali novo poglavje avstrijske zgodovine.
Sodelovanje s Kicklom zavračajo vse stranke
Svobodnjaki bodo v novem sklicu 183-članskega nacionalnega zbora imeli 56 sedežev, 25 več kot doslej.
Kljub zmagi bo Kickl težko postal novi kancler, saj sodelovanje s 55-letnim politikom zavračajo vse ostale stranke. Pri tem tudi po volitvah med drugim vztraja trenutni kancler Karl Nehammer iz ljudske stranke (ÖVP).
Kickl je vseeno izrazil upanje, da bo pri tem vprašanju še prišlo do premikov, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Doslej vladajoča ljudska stranka je osvojila 26,5 odstotka glasov in zabeležila rekorden padec za skoraj 11 odstotnih točk, v parlamentu pa bo poslej imela 52 sedežev. Na tretjem mestu so socialdemokrati (SPÖ), ki z 21 odstotki ohranjajo tako rekoč enak rezultat in bodo z 41 poslanci imeli enega več kot doslej.
Liberalni Neos je s skoraj devetimi odstotki prehitel Zelene, ki so pristali pri osmih odstotkih in svoj prehodni rezultat poslabšali za skoraj šest odstotnih točk. Neos bo imel v novem sklicu parlamenta 18 poslancev, Zeleni pa 16.
V parlament tudi koroška Slovenka
S 4,6 odstotki so svoj izid prepolovili tudi na Koroškem, kjer je tamkajšnji nosilki njihove liste, koroški Slovenki Olgi Voglauer, kljub temu uspelo ohraniti sedež v parlamentu.
Od manjših strank ni preboj v zvezni parlament uspel nobeni - pred njegovimi vrati so ostale tako Pivska stranka, komunistična stranka (KPÖ), leva lista Nihče od njih kot Lista Madeleine Petrovic. Volilna udeležba je bila 75-odstotna.
V Avstriji se zdaj vrstijo ugibanja, kdo bo v novi vladajoči koaliciji.
Predsednik države Alexander Van der Bellen, ki v skladu z ustavo imenuje kanclerja in člane vlade, je v nedeljo zvečer izpostavil, da za oblikovanje vlade veljajo jasna demokratična pravila igre, ki temeljijo na avstrijski ustavi. Ker nobena od strank ni dobila absolutne večine glasov, se je po njegovih besedah zdaj treba približati drug drugemu, se pogovarjati in pogajati, da bi našli dober kompromis.
V nagovoru državljanom je Van der Bellen še napovedal, da bo pri oblikovanju vlade zagotovil spoštovanje temeljev liberalne demokracije, kot so pravna država, delitev oblasti, človekove pravice in pravice manjšin, neodvisni mediji in članstvo v EU. "Ne glede na sestavo prihodnje zvezne vlade pa mora biti njen osrednji cilj, da nam vsem zagotovi dobro prihodnost," je dejal.
Avstrijski analitiki najpogosteje omenjajo možnost koalicije med ÖVP in FPÖ, pa tudi prve tristrankarske koalicije v zgodovini Avstrije, v kateri bi bili ÖVP, SPÖ in še Neos ali Zeleni.
