Ponedeljek,
14. 4. 2014,
10.32

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Ukrajina Rusija Krim

Ponedeljek, 14. 4. 2014, 10.32

8 let, 7 mesecev

Ukrajinski zunanji minister: Krim bo spet naš

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
"Glede Krima ne pride v poštev nobeno barantanje v smislu, da za naše priznanje aneksije prejmemo finančno pomoč Rusije," pravi začasni ukrajinski zunanji minister Andrej Dešicja.

Ukrajinski začasni zunanji minister Andrej Dešicja je pred četrtkovim štiristranskim srečanjem za rešitev ukrajinske krize v Ženevi v intervjuju za rusko izdajo BBC glede Krima še povedal, da trenutno nimajo nadzora nad polotokom, vendar bodo naredili vse, da se znova vrne pod jurisdikcijo Ukrajine.

Ker tam živi še veliko Ukrajincev, si prizadevajo za ohranjanje transportnih in drugih povezav s Krimom, kljub temu pa Dešicja svojim državljanom odsvetuje, da bi letos letovali na Krimu, saj meni, da je v samorazglašeni republiki zanje preveč nevarno.

Gre za delno obnovo Sovjetske zveze Andrej Dešicja glede na lokacije nemirov v Ukrajini meni, da si Rusija prizadeva zaokrožiti območje nestabilnosti od vzhodnih regij Ukrajine do južnega dela v Pridnestrju, kar je skladno z njihovim konceptom delne obnove Sovjetske zveze oz. oblikovanja Evroazijske zveze.

Glede trenutnih odnosov z Rusijo je Dešicja povedal, da Rusija ni več strateški partner Ukrajine, odnosi pa so zelo težki oziroma jih praktično ni, vendar so nujni kakršnikoli stiki, da se razmere ne bi še bolj zaostrile.

Vojna ne bo rešila ničesar "Od Rusije predvsem pričakujemo, da njihova vojska zapusti Krim ter da se končajo njihove provokacije in delovanje agentov FSB na vzhodu Ukrajine. Šele potem se lahko začnemo pogovarjati o nekakšnih normalnih odnosih z Rusijo," je še poudaril Dešicja.

Začasni ukrajinski minister Andrej Dešicja verjame, da je za Rusijo to edini logični izhod iz te situacije, saj vojna ne bo izboljšala odnosov med državama. "Ruska dejanja so agresija, ki jih mednarodna skupnost ne priznava in jih obsoja, zato Rusija tvega, da bo še bolj izolirana in da bodo sankcije proti njej še ostrejše," je prepričan Dešicja.

Sankcije delujejo Dešicja tudi meni, da sankcije proti Rusiji delujejo, o čemer ne nazadnje pričajo tudi bolj spravljiva retorika Kremlja in bolj konstruktivne diplomatske akcije, kot je na primer pripravljenost za srečanje z novim ukrajinskim vodstvom, kar je Moskva do zdaj kategorično zavračala.

Putin želi razbiti enotnost Evropske unije V zvezi s pismom ruskega predsednika Vladimirja Putina voditeljem Evropske unije, v katerem omenja, da je Ukrajina pred bankrotom, je Dešicja povedal, da je njegov cilj razbiti enotnost EU, kar zadeva odnos do Ukrajine in do Rusije.

Z Rusijo se, po besedah Dešicje, na četrtkovih pogajanjih v Ženevi ne nameravajo pogovarjati o federalni oz. drugačni ustavni ureditvi države, saj meni, da je to ukrajinska notranja zadeva. Prav tako v nobenem primeru ne bodo pristali na to, da bi v Ženevi sodelovali predstavniki proruskih protestnikov, ki so zavzeli vladne stavbe na vzhodu Ukrajine.

Stop za ruske novinarje v Ukrajini Prepoved vstopa ruskim novinarjem na ozemlje Ukrajine pa je Dešicja pojasnil z argumentom, da ne gre za splošno prepoved, marveč ta velja za tiste novinarje, ki s svojimi prispevki podžigajo separatizem v Ukrajini. Med dilemo, ali zapreti meje in uvesti vize za ruske državljane ali pa narediti seznam nezaželenih oseb, so se v ukrajinskem vodstvu raje odločili za zadnjo možnost. Ko gre za ruske novinarje, se odločijo na podlagi temeljite analize tega, o čemer poročajo, še sklene Dešicja v intervjuju za rusko izdajo BBC.