Torek, 3. 12. 2024, 19.00
1 dan, 1 ura
Ukrajina postavila ultimat glede članstva v Natu
Ukrajina ne bo sprejela nobenih varnostnih jamstev razen polnopravnega članstva v zvezi Nato, je davi sporočil ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha. Kasneje pa je pred srečanjem z zunanjimi ministri Nata v Bruslju dejal, da mora Zahod namesto pogovorov z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom sprejeti zgodovinske odločitve.
16.30 Rusija med vajami v vzhodnem Sredozemlju izstrelila hipersonične rakete
14.00 Ukrajina postavila ultimat glede članstva v Natu
13.20 Ruske sile zavzele dve vasi na jugu in vzhodu Ukrajine. "Putina ne zanima mir."
16.30 Rusija med vajami v vzhodnem Sredozemlju izstrelila hipersonične rakete
Ruska vojska je danes v okviru vojaških vaj v vzhodnem Sredozemlju izstrelila hipersonične rakete cirkon, je sporočilo obrambno ministrstvo v Moskvi. Po navedbah ministrstva je na vajah sodelovalo več kot tisoč pripadnikov oboroženih sil, deset plovil in več kot 20 letal, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ministrstvo je na omrežju Telegram sporočilo, da so rakete izstrelili v okviru skupnih vaj mornarice in letalskih sil. Poleg raket cirkon so izstrelili tudi manevrirne rakete kalibr in oniks.
Na vajah je sicer po navedbah ministrstva sodelovalo več kot tisoč pripadnikov ruske vojske, deset plovil in 24 letal.
V sirskem obalnem mestu Tartus v regiji ima Rusija pomorsko oporišče, od začetka državljanske vojne v Siriji leta 2011 pa velja za ključno zaveznico režima predsednika Bašarja al Asada. Sirski vojski zlasti z letalskimi zmogljivostmi pomaga tudi pri soočanju s trenutno ofenzivo islamistov na severozahodu države.
14.00 Ukrajina postavila ultimat glede članstva v Natu
"Ne bomo sprejeli nobenih alternativ, nadomestkov ali substitutov polnopravnemu članstvu Ukrajine v Natu," je Sibiha zapisal v pismu, objavljenem na spletni strani ukrajinskega zunanjega ministrstva. Poudaril je, da se Ukrajina le s polnopravnim članstvom v Natu lahko zoperstavi ruski agresiji.
Prepričan je, da so se pretekli dogovori, kot je denimo memorandum iz Budimpešte, izkazali za nesmiselne. Memorandum je bil podpisan leta 1994, ko so jedrske sile, med njimi Rusija, Ukrajini obljubile dosledno spoštovanje njene ozemeljske celovitosti in neodvisnosti v zameno za odstranitev jedrskega orožja z njenega ozemlja.
"Dejstvo, da Ukrajini v 90. letih prejšnjega stoletja nismo zagotovili pravih in učinkovitih varnostnih jamstev, je bila strateška napaka, ki jo je Moskva izkoristila. To napako je treba popraviti," je še dodal Sibiha.
Zvečer je ob prihodu na delovno večerjo v okviru Sveta Nato-Ukrajina, na kateri s kolegi iz držav članic zavezništva razpravlja o nadaljnji podpori Zahoda Kijevu, opozoril, da Rusija izvaja najbolj intenzivne raketne napade od začetka agresije. Napada tudi jedrske energetske objekte, kar predstavlja novo realnost v ruski agresiji.
"Zato potrebujemo močne zgodovinske odločitve namesto telefonskih pogovorov s Putinom ali obiskov v Moskvi," je poudaril. Ruskega predsednika je sicer nedavno po telefonu poklical nemški kancler Olaf Scholz, madžarski premier Viktor Orban pa ga je julija obiskal v ruski prestolnici.
Sibiha je zaveznice pozval k nujni dobavi dodatnih 19 sistemov zračne obrambe za zaščito strateških energetskih objektov. "Prepričani smo, da bomo ob podpori zaveznikov preživeli zimo," je dejal.
13.20 Ruske sile zavzele dve vasi na jugu in vzhodu Ukrajine. "Putina ne zanima mir."
Ruske sile so danes zavzele vasi Novodarivka v južni regiji Zaporožje in Romanivka v vzhodni regiji Doneck, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Ukrajinske sile so medtem ruskim preprečile prečkanje reke Oskil ob frontni črti na vzhodu države. V ruskem nočnem napadu na energetsko infrastrukturo na zahodu Ukrajine je bila ubita ena oseba. Generalni sekretar zavezništva Mark Rutte je dejal, da se je treba osredotočiti na dodatno pomoč Ukrajini, in dodal, da "Putina ne zanima mir".
Ukrajinske sile so odbile ruski poskus prečkanja frontne črte na reki Oskil, kjer sta se vojski vkopali vsaka na svoji strani reke, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ukrajina je po uspešni operaciji prevzela nadzor nad desnim bregom reke, je sporočila ukrajinska vojska, potem ko so vojaški blogerji v preteklih dneh že poročali o ruskem preboju prek Oskila v bližini vasi Novomlinsk v regiji Harkov.
Ruske sile se tako znova približujejo tudi strateško pomembnemu mestu Kupjansk, ki leži ob reki Oskil. Zavzele so ga že ob začetku invazije, nato pa so ga Ukrajinci znova zavzeli septembra 2022. Ruske sile so se novembra Kupjansku že približale na le nekaj kilometrov in vstopile vanj, a jih je ukrajinska vojska odbila.
Ruske sile napredujejo predvsem na vzhodu države
Rusko obrambno ministrstvo je medtem danes poročalo o izboljšanju taktičnega položaja v obmejni regiji Harkov, vključno z okolico Kupjanska, vendar poskusa prečkanja reke Oskil niso potrdili.
Ruske oborožene sile sicer še naprej zlagoma napredujejo predvsem na vzhodu države.
Potem ko so oktobra prevzele nadzor nad 610 kvadratnimi kilometri ukrajinskega ozemlja, so v novembru zavzele 725 kvadratnih kilometrov, kar je največ od marca 2022. Zasedena ozemlja se večinoma nahajajo na vzhodu države v bližini mesta Pokrovsk, je pokazala analiza AFP na podlagi podatkov Inštituta za preučevanje vojne (ISW) s sedežem v ZDA.
Rusi znova napadli ukrajinsko energetsko infrastrukturo
Ruske sile so ponoči znova napadle tudi ukrajinsko energetsko infrastrukturo na zahodu države. Po napadu, v katerem je umrla ena oseba, štirje pa so bili ranjeni, je prišlo do izpada električne energije v mestu Ternopil v istoimenski regiji, je na omrežju Telegram zapisal župan Serhij Nadal.
O napadu na objekt za oskrbo z električno energijo poročajo tudi iz severozahodne regije Rivne, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Rusija v zadnjem času pred prihajajočo zimo znova izvaja okrepljene napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo.
Rutte: Trenutno se je treba osredotočiti na dodatno pomoč Ukrajini
Generalni sekretar zavezništva Mark Rutte pa je danes dejal, da se je trenutno treba osredotočiti na dodatno podporo Ukrajini, da bo močna vstopila v morebitna pogajanja z Rusijo. Poudaril je, da ruskega predsednika Vladimirja Putina mir ne zanima.
"Ne pogovarjajmo se o tem, kakšen bi bil lahko mirovni proces. Osredotočimo se raje na to, da bo Ukrajina prejela vse, kar potrebuje, da bo v močnem položaju, ko se bo ukrajinska vlada odločila, da je pripravljena na začetek mirovnih pogovorov," je pred današnjim začetkom zasedanja zunanjih ministrov Nata povedal Rutte.
Na to, kako okrepiti Ukrajino, se bodo ministri osredotočili tudi na dvodnevnem zasedanju, je pojasnil. Kot je še povedal, bodo govorili o dodatnih dobavah orožja Ukrajini, boljšem usklajevanju pomoči in izpolnjevanju zaveze z vrha v Washingtonu, da bodo zaveznice letos Kijevu namenile za 40 milijard evrov vojaške pomoči.
Na dodatno pomoč Ukrajini se je treba po Ruttejevih besedah osredotočiti, ker se ukrajinsko-ruska fronta še vedno pomika proti zahodu in ne proti vzhodu.
"Putina ne zanima mir"
"Putina ne zanima mir, še naprej pritiska, da bi zavzel še več ozemlja, saj misli, da lahko zlomi ukrajinsko in našo odločnost. Vendar pa se moti," je še poudaril Rutte.
Zunanji ministri Nata, med njimi slovenska ministrica Tanja Fajon, bodo o nadaljnji podpori Kijevu drevi govorili z ukrajinskim kolegom Andrijem Sibiho na delovni večerji v okviru Sveta Nato-Ukrajina. Na zasedanju bo prvič sodelovala tudi nova visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas, ki je v nedeljo obiskala Kijev.
Pričakovati je, da bo ukrajinska stran članice zavezništva znova pozvala, naj Ukrajino čim prej povabijo v Nato, vendar pa glede tega še ni potrebnega soglasja med zaveznicami.
Generalni sekretar je dejal zgolj, da se zaveznice strinjajo, da je prihodnost Ukrajine v Natu in da je njena pot v zavezništvo nepovratna.