Sreda, 8. 1. 2025, 22.01
1 dan
Trump želi predvsem sklepati dobre posle. Pa čeprav z ustrahovanjem.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,76
Trumpove izjave, kakršna je denimo namera o nakupu Grenlandije, so populističen dodatek, s katerim želi pokazati, da si ZDA zaradi svoje vloge lahko privoščijo več, meni Deželan, ki jim tudi ne bi pripisoval prevelikega pomena. "Morale bi predvsem poskrbeti za to, da se predrami celotno severnoatlantsko zavezništvo in začne v večji meri prevzemati svoja bremena," pravi.
V pričakovanju skorajšnjega ustoličenja prihodnjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa njegove zadnje izjave sprožajo dvigovanje obrvi po vsem svetu. So nakup Grenlandije, priključitve suverenih držav, grožnje z orožjem in podobno le bombastični populizmi, s kakršnimi je Trump svetovno javnost presenečal že v svojem prvem mandatu in nato še v predvolilni kampanji?
"Namere glede nakupa Grenlandije je Trump oznanjal že v svojem prvem predsedniškem mandatu. To s priključitvijo Kanade in Paname je sicer novo, a fenomen, ki ga opažam prvič, odkar spremljam ameriško in svetovno zgodovino, je, da on praktično vlada že dva meseca pred uradnim nastopom mandata. Pa tudi to, da k njemu že zdaj prihajajo voditelji, na primer italijanska premierka Giorgia Meloni. Poleg tega Trump sklicuje svoje ministre z Elonom Muskom na čelu, kot bi že bil predsednik," pravi zunanjepolitični komentator in poznavalec ameriške politike Bogomil Ferfila, ki Trumpove izjave vidi kot del predpredsedniške igre.
"Te izjave vidim kot nadaljevanje neke ameriške zunanje politike, ki kaže na izjemno nepredvidljivost in eratičnost, ki izhaja iz novega predsednika in, kar je mogoče še huje, njegove ekipe," pa meni Tomaž Deželan, koordinator doktorskega študija Ameriške študije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Donalda Trumpa zagotovo malo "nosi", izjave skorajšnjega novega ameriškega predsednika komentira poznavalec ameriške politike Bogomil Ferfila, vendar pa njegove izjave in ravnanje vidi kot posledico evforije, ki jo občuti kot posledico sodnih in strelskih napadov nanj.
Pogoste menjave kadrov
"V prejšnjem mandatu je bila Trumpova ekipa nekoliko bolj pod nadzorom, in če se je kdo znotraj nje nekoliko bolj izpostavil, je bil kmalu tudi zamenjan," dodaja. Kot primer navaja kandidata za ministra za zdravje Roberta Kennedyja ml., čigar nekatere izjave pod vprašaj postavljajo Trumpove poglede, ki mu jih pripisujemo, in s čimer hkrati preusmerja pozornost nase. "Videli bomo, ali bo tudi ta mandat zaznamovan na način, da bodo takšni ljudje kmalu prišli v nemilost," pojasnjuje. Tako bi se tudi v primeru Elona Muska lahko kmalu jasno pokazalo, koliko je res pomemben za Trumpa in njegove načrte.
Vodja, kot je Trump, namreč gradi na svoji osebni karizmi in ne želi, da je fokus usmerjen na kogarkoli razen njega, meni Deželan. Tako je njegovo menjavanje kadrov po eni strani precej pogojeno s tem, koliko pozornosti mu odvzemajo. Po drugi strani pa se je v prvem mandatu pričakovalo, da bodo menjave potekale predvsem med številnimi nepreverjenimi kadri, ker niso delovali v skladu s Trumpovimi pričakovanji, a je zdaj iz te uverture še pred začetkom drugega mandata jasno, da ni tako.
"Kljub temu gre v primeru ZDA za zrelo demokracijo, kar pomeni, da je tudi znotraj republikanske stranke množica profesionalnih kariernih politikov, ki jim je jasno, kaj politika je in kaj ni," je optimističen Deželan. Znotraj stranke, med zmernejšimi silami, ki privolijo v neke standarde, in skrajnim populističnim krilom, ki ga obvladuje Trump, ves čas poteka boj. Tega v ZDA uravnava na ustavi temelječ sistem zavor in ravnotežij, ki se pozitivno izkaže ravno v času največjih izzivov.
Izjave, ki razburkajo globalno okolje
Seveda pa tak način delovanja v zunanjepolitične razmere vnaša nemir in negotovost. "Lažje je ribariti v kalnem in Trump je znan po tem, da želi sklepati dobre posle. Če so njegovi potencialni nasprotniki v podrejenem položaju, lažje doseže želeni rezultat. Na ta način te Trumpove izjave vidim kot provokacijo, s katero vnaša negotovost, kar lahko potem vsaj v začetnih korakih prinese prednost njegovi administraciji. Na primer v Nemčiji, katere avtomobilska industrija je zelo odvisna od ZDA in katere glavni konkurent je Tesla, ki je na neki način neposredno povezana z ameriško administracijo. To zelo jasno pomeni, da morajo biti Nemci zelo previdni pri svojem ravnanju, seveda pa tudi Evropa na splošno v poslih s Kitajsko," pojasnjuje Deželan.
"Trumpove izjave vidim kot provokacijo, s katero vnaša negotovost, kar lahko potem vsaj v začetnih korakih prinese prednost njegovi administraciji," je prepričan Tomaž Deželan, koordinator doktorskega študija Ameriške študije na fakulteti za družbene vede.
To, kar se zdi nekakšna vsesplošna norost in nepredvidljivost, je tako del politike, ki jo izvaja Trump, da bi si vzpostavil boljše pogoje za svoja pogajanja in cilje, tudi v razmerju do Kanade in Mehike, meni sogovornik, ki ne pričakuje, da bi se zaradi tega zamajala jasna, močna in uspešna gospodarska povezava, kot je sporazum Nafta, katerega sopodpisnice so. "Prav tako dvomim, da bi to dopustili Trumpovi podporniki iz gospodarskih vrst," poudarja Deželan.
Če je Kitajska tolikšen trn v peti, ali v tem primeru ne bi bilo bolje, če bi ZDA obe sosedi namesto z grožnjami zlepa pripravile do sodelovanja? "Niti ne, saj se v zadnjem času kaže, da se ameriški izvršni direktorji največjih, predvsem tehnoloških podjetij približno tako pogosto srečujejo z uradnim Pekingom kot zunanji sekretar ZDA Anthony Blinken. To pomeni, da država v globalnem smislu dobiva drugačno vlogo in na gospodarsko sodelovanje ne more več vplivati v tolikšni meri kot nekoč," pojasnjuje Deželan.
Evforija po napadih
Trumpa zagotovo malo "nosi", komentira Ferfila, vendar pa njegove izjave in ravnanje vidi kot posledico evforije, ki jo občuti kot posledico sodnih in strelskih napadov nanj. "Procese zoper njega vidim kot izmišljene in zmanipulirane, do njega so se vedli, kot da bi šlo za politika iz Spodnjih Gameljn, ne pa za ameriškega predsednika. Škandalozno. Videlo se je, da so ga hoteli na vsak način odstraniti s prizorišča," dodaja sogovornik. Poleg tega se že dolgo ni zgodilo, da bi imel predsednik večino glasov, hkrati pa njegova stranka še večino v senatu in predstavniškem domu.
"Ampak potem, ko bo prevzel predsedniške vajeti, se bo seveda soočil z dejstvi, kaj od tega je uresničljivo. To s Kanado kot 51. državo ZDA je popolna neumnost, saj je skoraj polovica Kanadčanov levo usmerjenih in zanje so ZDA nekakšno utelešenje vsega zla – kljub tesnim ekonomskim vezem, ki vežejo obe državi," meni Ferfila.
Kljub temu pa mu bo zagotovo kaj od napovedi tudi uspelo, kar nakazuje odstop kanadskega premierja Justina Trudeauja, ki ga Trump nikoli ni maral. Na njegov umik lahko gledamo v luči groženj s carinsko vojno. "Manj verjetna je zasedba Panamskega prekopa, saj bi se ob tem svet obrnil proti ZDA, česar pa si tudi Trump ne more privoščiti," dodaja.
Trumpa v zvezi s Panamskim prekopom motita dve stvari. Prva je ta, da je po njegovih trditvah 70 odstotkov transporta prek prekopa namenjenih v ZDA, ki so zaradi tega upravičene vsaj do znižanja prevoznih pristojbin, druga pa so kitajski načrti izpred nekaj let glede gradnje dodatnega prekopa. ZDA si v boju za svetovno prevlado za vsako ceno prizadevajo omejiti gospodarsko agresijo Kitajske – glede tega že leta poteka nekakšna nova hladna vojna, pojasnjuje Ferfila.
ZDA smejo vse!
Trumpove izjave, kakršna je denimo namera o nakupu Grenlandije, so populističen dodatek, s katerim želi pokazati, da si ZDA zaradi svoje vloge lahko privoščijo več. "Ne bi pa tem izjavam pripisoval prevelikega pomena, predvsem bi morale biti v funkciji tega, da se predrami celotno severnoatlantsko zavezništvo in vendarle začne v večji meri prevzemati svoja bremena," poudarja Deželan.
Grenlandija ima za ZDA vojaško strateško vrednost, tudi pri nadzoru Rusije, ob nadaljnjem ogrevanju planeta pa bi lahko prek tega največjega otoka na svetu potekali tudi dve izjemno pomembni transportni poti – poleg potencialnega koriščenja rudnih bogastev, meni Ferfila, ki dodaja: "Vendar pa Grenlandci ne kažejo volje do odcepitve izpod okrilja Danske, ki jih bogato zalaga iz proračuna, poleg tega pa so se osamosvojitve po svetu nehale, saj kolonije vidijo, da jim je bolje v okviru bogatih kolonialnih matic."
