Hegseth: Zvezo Nato je treba znova narediti veliko

21.55 Trump: Ukrajina bo del pogajanj o miru z Rusijo

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bo Ukrajina del pogajanj o miru z Rusijo, potem ko v sredo ob najavi pogajanj in srečanja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom tega ni potrdil. Trump je imel v sredo telefonski pogovor s Putinom, šele kasneje pa z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je v sredo v Bruslju dejal, da Ukrajina ne more računati na povrnitev Krima, ki ga je Rusija zasedla leta 2014, s čimer se je kasneje v Washingtonu strinjal tudi Trump, čeprav se pogajanja o miru v Ukrajini še sploh niso začela.

Državni sekretar ZDA Marco Rubio je medtem pred odhodom v Evropo na varnostno konferenco v pogovoru za konservativni radio dejal, da je dolgoročna neodvisnost Ukrajine v ameriškem gospodarskem interesu. Omenil je "možnost partnerstva z Ukrajino za njihove pravice do rudnin, vseh naravnih virov".

"Nekaj tega denarja se bo vrnilo ameriškim davkoplačevalcem za milijarde dolarjev, ki so bili porabljeni. Del denarja bo vložen v Ukrajino za obnovo uničenega," je dejal Rubio. Trump je že v ponedeljek izjavil, da v zameno za pomoč od Ukrajine zahteva za 500 milijard dolarjev (dobrih 485 milijard evrov) redkih zemelj.

V enem svojih značilnih prostih kramljanj z novinarji ob podpisu izvršnega ukaza o uvedbi vzajemnih carin je Trump danes še izrazil željo, da se Rusijo vrne v skupino industrijsko najbolj razvitih držav. Po zavzetju Krima so Rusijo izključili iz skupine G8. "Mislim, da je bila napaka, da so ga vrgli ven," je dejal Trump, s čimer je mislil na Putina.

Potem, ko se bodo zadeve umirile, pa se Trump namerava srečati še s predsednikoma Rusije in Kitajske za pogovor o zmanjšanju izdatkov za obrambo. "Predsednikoma Xi Jinpingu in Vladimirju Putinu želim povedati, da bi morali prepoloviti vojaški proračun," je povedal Trump.

20.10 Ukrajina izgubila nadzor nad dvema tretjinama ozemlja v Kursku

Ukrajinska vojska je danes priznala, da ima trenutno v rokah le še okoli tretjino ozemlja v ruski regiji Kursk, ki ga je zasedla lani kmalu po nepričakovani čezmejni ofenzivi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Danes imamo svoje varnostno območje na ozemlju Ruske federacije ob meji z Ukrajino, ki obsega približno 500 kvadratnih kilometrov," je na družbenih omrežjih zapisal vrhovni poveljnik ukrajinskih sil Oleksandr Sirski. Pred tem je sicer Kijev trdil, da v Kursku nadzira približno 1.400 kvadratnih kilometrov ozemlja.

Ukrajinske sile so avgusta lani sprožile nepričakovano čezmejno ofenzivo na ruskem ozemlju in prevzele nadzor nad deli ozemlja v Kursku v upanju, da bodo ključnega pomena za kakršen koli prihodnji dogovor za končanje vojne v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nato v torkovem intervjuju za britanski časnik The Guardian dejal, da je Ukrajina pripravljena Rusiji odstopiti zasedeno ozemlje v Kursku, če bo predsedniku ZDA Donaldu Trumpu uspelo začeti mirovna pogajanja za končanje vojne. Rusija je sicer možnost menjave zasedenih ozemelj z Ukrajino kot del morebitnega mirovnega dogovora že zavrnila.

19.20 Hegseth: Zvezo Nato je treba znova narediti veliko

Da bi bila zveza Nato pripravljena na prihodnost, morajo ameriške zaveznice narediti veliko več za evropsko obrambo, je po današnjem zasedanju obrambnih ministrov zavezništva v Bruslju povedal novi ameriški minister Pete Hegseth. Zvezo Nato moramo znova narediti veliko, je dejal v navezavi na slogan ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

"Nato je najuspešnejše zavezništvo v zgodovini. Vendar pa morajo naši partnerji narediti veliko več za obrambo Evrope, da bomo pripravljeni za prihodnost. Nato moramo znova narediti velik," je po svojem prvem ministrskem zasedanju članic zavezništva povedal Hegseth.

Pri tem je ključnega pomena zvišanje izdatkov za obrambo. Dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo sta začetek, vendar pa to ni dovolj, je dejal.

"Prav tako niso dovolj trije odstotki, niti štirje. Bolj primernih bo pet odstotkov," je novi ameriški obrambni minister spomnil na besede predsednika Donalda Trumpa.

Spomnil je tudi na kritike nekdanjega predsednika Dwighta Eisenhowerja, ki je ZDA vladal med letoma 1953 in 1961, da Evropa ne nosi zadostne odgovornosti za svojo obrambo.

"Če uporabim Eisenhowerjeve besede, so iz Strica Sama delali bedaka. Bodite prepričani, predsednik Trump ne bo nikomur dovolil, da bi Strica Sama spremenili v Strica bedaka," je povedal obrambni minister ZDA.

Poleg zvišanja izdatkov za obrambo je treba za to, da bi bilo zavezništvo znova "veliko", okrepiti vojaško industrijo na obeh straneh Atlantika, dati prednost pripravljenosti in vzpostaviti resnične zmogljivosti odvračanja, je še dejal.

Krepitev obrambnih izdatkov je bila poleg nadaljnje podpore Kijevu osrednja tema današnjega zasedanja obrambnih ministrov Nata, ki je potekalo v senci sredinega dogovora predsednikov ZDA in Rusije o začetku pogajanj o miru v Ukrajini.

18.23 Sajovic: Pogovori o Ukrajini ne morejo potekati brez nje in njenih podpornic v Natu

Pogovori o miru v Ukrajini ne morejo potekati brez Ukrajine in tudi vseh članic zavezništva, ki jo podpirajo v njenem boju z rusko agresijo, je po današnjem zasedanju obrambnih ministrov Nata v Bruslju povedal slovenski minister Borut Sajovic. Poudaril je, da mora biti mir v Ukrajini trajen in pravičen.

"Strinjam se s stališčem, da se seveda o teh zadevah akterji ne morejo pogovarjati brez Ukrajine in seveda tudi ne brez vseh nas v zavezništvu, ki smo Ukrajini stali in ji bomo še stali ob strani," je o sredinem dogovoru predsednikov ZDA in Rusije o začetku mirovnih pogajanj o Ukrajini povedal Sajovic.

Po telefonskem pogovoru predsednika ZDA Donalda Trumpa in Rusije Vladimirja Putina je več visokih predstavnikov evropskih držav in EU poudarilo, da morata v pogajanjih sodelovati tudi Ukrajina in Evropa.

"Vsi skupaj si želimo, da se ta krivična agresorska vojna v Ukrajini konča na pravi, dober, pravičen način. Da so tisti, ki se pogumno branijo, nagrajeni," pa je Sajovic povedal o razpravi z novim ameriškim kolegom Peteom Hegsethom, ki se je prvič udeležil ministrskega zasedanja zveze Nato.

Izid pogajanj bo po ministrovem mnenju zelo pomemben za Evropo, zato je treba dati vse od sebe, da bo mir v Ukrajini trajen in pravičen.

"Moj osebni pogled je, da če ta mir ne bo vsaj v največji možni kompromisni meri pravičen, nas v nadaljevanju čakajo še težka leta. Ni si treba zatiskati oči ali se slepiti. Mogoče smo prehitro pozabili, kaj se je z istimi akterji na agresorski strani dogajalo leta 2008 v Gruziji, 2014 na Krimu in 2022 v Ukrajini," je dejal.

Hegseth je v sredo na zasedanju kontaktne skupine za Ukrajino dejal, da ZDA ne vidijo članstva Ukrajine v Natu kot del rešitve za končanje vojne. Menil je tudi, da vrnitev Ukrajine na meje pred letom 2014 ni uresničljiva.

18.23 Kremelj: Ukrajina se bo tako ali drugače udeležila mirovnih pogajanj

Ukrajina bo tako ali drugače sodelovala na mirovnih pogajanjih, je danes sporočil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Dodal je, da še ni odločitve glede kraja in časa srečanja med predsednikoma ZDA in Rusije Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom. Do srečanja bi po njegovem mnenju lahko prišlo tudi čez več mesecev.

"Ukrajina bo seveda tako ali drugače sodelovala v pogajanjih. Obstajala bosta tako dvostranski rusko-ameriški dialog kot tudi dialog, ki bo seveda povezan s sodelovanjem Ukrajine," je v pogovoru za rusko državno televizijo povedal Peskov. Pri tem sicer ni pojasnil, ali bo prišlo do neposrednih pogovorov med Rusijo in Ukrajino.

Prav tako je dejal, da se Trump in Putin nista dogovorila o podrobnostih njunega srečanja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Zaenkrat ni bilo nobenih odločitev, ne na delovni ne na najvišji ravni. Seveda bo za pripravo takšnega srečanja potreben čas. Lahko gre za tedne, lahko za mesec, lahko za več mesecev," je dodal Peskov.

Trump in Putin sta se v sredo po telefonu dogovorila o začetku pogajanj za končanje vojne v Ukrajini. Ameriški predsednik je o tem nato obvestil ukrajinskega kolega Volodimirja Zelenskega, pozneje pa je sporočil, da se bosta s Putinom sešla v Savdski Arabiji.

Trump se v sredo prav tako ni hotel zavezati, da bo pri pogajanjih sodelovala tudi Ukrajina. V luči tega je Zelenski danes opozoril, da v Kijevu ne bodo sprejeli nobenega dogovora, sklenjenega brez sodelovanja Ukrajine. Dodal je, da se Ukrajina želi z ZDA dogovoriti o načrtu, kako ustaviti Putina, preden bi se začeli pogovori z Rusijo.

16.07 Zelenski pred pogovori z Rusijo želi skupni načrt z ZDA za ustavitev Putina

Ukrajina se želi z ZDA dogovoriti o načrtu, kako ustaviti ruskega predsednika Vladimirja Putina, še preden bi se začeli pogovori z Rusijo, je danes po dogovoru ZDA in Rusije o začetku pogajanj o vojni v Ukrajini sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

"Srečanja med Ukrajino in Ameriko so za nas prednostna naloga. In šele po takšnih srečanjih, ko bo izdelan načrt, kako ustaviti Putina, mislim, da je pošteno govoriti z Rusi," je po poročanju francoske tiskovne agencije dejal Zelenski.

Prepričan je, da Ukrajina za ameriškega predsednika Donalda Trumpa ostaja prednostna naloga. Hkrati je priznal, da "ni bilo prijetno", da je Trump po telefonu najprej opravil pogovor s Putinom, šele nato pa z njim. Pri tem je dodal, da je ameriški predsednik želel govoriti z obema voditeljema hkrati.

Trump in Putin sta se v sredo po telefonu dogovorila o začetku pogajanj za končanje vojne v Ukrajini. Trump je o tem nato obvestil tudi Zelenskega. Kasneje na novinarski konferenci pa se ni hotel zavezati, da bo pri pogajanjih sodelovala tudi Ukrajina.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte in več evropskih zaveznic so v odzivu na pogovor med Trumpom in Putinom poudarili, da mora biti Ukrajina vključena v kakršna koli pogajanja o končanju vojne.

16.06 Zelenski s sankcijami proti nekdanjemu predsedniku Porošenku

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes nekdanjemu predsedniku Petru Porošenku prepovedal izhod iz države in mu onemogočil dostop do premoženja. Dejal je, da Ukrajina sankcionira vse, ki ogrožajo nacionalno varnosti in pomagajo Rusiji. Poslanci Porošenkove stranke so v parlamentu v znak protesta zasedli govornico in prekinili sejo.

"Branimo našo državo in znova vzpostavljamo pravico: vsi, ki so uničili ukrajinsko nacionalno varnost in pomagali Rusiji, morajo odgovarjati," je dejal ukrajinski predsednik ob napovedi novih sankcij proti več nekdanjim uradnikom in poslovnežem.

"Milijarde, ki so jih zaslužili s tem, da so dejansko prodajali Ukrajino, ukrajinske interese in ukrajinsko varnost, je treba zaseči in jih uporabiti za zaščito Ukrajine in Ukrajincev," je dodal Zelenski, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes nekdanjemu predsedniku Petru Porošenku prepovedal izhod iz države in mu onemogočil dostop do premoženja. Foto: Reuters

Člani Porošenkove opozicijske stranke Solidarnost so po objavi sankcij zasedli govorniški oder v parlamentu in vzklikali "sramota" ter razobesili plakate, na katerih je med drugim pisalo Ne politični represiji in Ne diktaturi, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Seja je bila po nekaj minutah prekinjena.

Porošenko je ukrepe označil za "protiustavne" in "politično motivirane".

"Zelenski je zadal velik udarec notranji enotnosti, ki ji je naša ekipa strogo zavezana že od februarja 2022 in je naše glavno orožje v boju proti agresorju," je zapisal na omrežju X.

Porošenko, ki je Ukrajino vodil med letoma 2014 in 2019, velja za glavnega političnega tekmeca ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in za enega od najbogatejših Ukrajincev.

Državo je vodil po tem, ko so maja 2014 proruski separatisti v Donecku in Lugansku po mednarodno nepriznanih referendumih razglasili svoji republiki, ki jih je priznala le Rusija.

14.59 Kallas: Dogovor o Ukrajini brez sodelovanja Evrope bo propadel

"Jasno je, da kakršenkoli dogovor, sklenjen za našim hrbtom, ne bo deloval. Del dogovora bosta morali biti tudi Ukrajina in Evropa," je danes na sedežu zveze Nato v Bruslju o sredinem pogovoru predsednikov ZDA Donalda Trumpa in Rusije Vladimirja Putina povedala Kallas.

"Članstvo v Natu je najmočnejše, pa tudi najcenejše varnostno jamstvo," je poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica unije. Foto: Reuters

Evropa in Ukrajina bosta namreč ključni za izvajanje morebitnega mirovnega dogovora, je pojasnila ob prihodu na zasedanje Sveta Nato-Ukrajina.

Obenem je svarila pred popuščanjem Putinu še pred začetkom pogajanj. Tako po njenem mnenju ne bi smeli še pred začetkom pogovorov izključiti možnosti, da se bo Ukrajina pridružila zvezi Nato, kot so storile ZDA.

Na Evropski komisiji so danes povedali, da niso bili obveščeni o sredinem telefonskem pogovoru predsednikov ZDA in Rusije. Kallas se je sicer v torek v Parizu skupaj s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen srečala z ameriškim podpredsednikom JD Vanceem, več srečanj med predstavniki EU in ZDA pa je predvidenih tudi ob robu varnostne konference v Münchnu.

Trump in Putin sta se v sredo dogovorila o začetku pogajanj za končanje vojne v Ukrajini. Trump je o tem obvestil tudi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Kasneje se na novinarski konferenci ni želel zavezati, da bo pri pogajanjih sodelovala tudi Ukrajina.

Ukrajinski obrambni minister Rustem Umerov je danes ob prihodu na zasedanje Sveta Nato-Ukrajina v Bruslju dejal le, da nadaljujejo boj in da jim bo uspelo. Zahvalil se je vsem državam, ki še naprej pomagajo Ukrajini. Med njimi so tudi ZDA.

13.26 Ruski droni znova kršili zračni prostor Romunije in Moldavije

Moldavija je danes sporočila, da je na pogovor poklicala ruskega veleposlanika, potem ko so ruski droni, ki so ciljali na infrastrukturo v sosednji Ukrajini, kršili moldavski zračni prostor. O ruskih kršitvah zračnega prostora je danes poročala tudi članica zveze Nato Romunija, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Droni šahed so kršili naš zračni prostor, dva sta eksplodirala na naših tleh," je na omrežju zapisala moldavska predsednica Maia Sandu.

Po navedbah moldavske mejne policije sta brezpilotni letali ponoči leteli nad Moldavijo in nato strmoglavili na polje na jugu države. Kasneje je moldavska policija sporočila, da so zjutraj na tretji lokaciji našli ostanke še enega drona. Žrtev ni bilo.

Moldavsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je ruskega veleposlanika poklicalo na pogovor, "da zahteva uradna pojasnila in ostro protestira proti nesprejemljivim dejanjem". Pri tem je opozorilo na "naraščajoča tveganja za regionalno stabilnost".

V sosednji Romuniji pa so radarski sistemi ponoči zaznali dron, ki je na kratko prečkal njen zračni prostor blizu ukrajinskega pristanišča Reni ob Donavi in se nato usmeril proti Ukrajini, je navedlo obrambno ministrstvo.

Ruske sile od začetka vojne v Ukrajini izvajajo napade z brezpilotnimi letali in raketami na ukrajinsko pristaniško infrastrukturo v bližini Romunije in Moldavije. Obe državi, ki sta na svojem ozemlju večkrat odkrili ostanke dronov, opozarjata na ponavljajoče se kršitve zračnega prostora s strani Rusije.

12.43 V Evropi pozivi k vključitvi Ukrajine v mirovne pogovore

V mirovna pogajanja o Ukrajini morata biti vključena tudi Kijev in Evropa, so opozorili zunanji ministri več evropskih držav. Nemški kancler Olaf Scholz je danes zavrnil možnost vsiljenega miru Ukrajini, visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas pa poudarila, da sta neodvisnost in ozemeljska celovitost Ukrajine brezpogojni.

Kijevu ne bi smeli vsiliti dogovora o koncu vojne, je opozoril Scholz, potem ko sta se predsednika ZDA in Rusije, Donald Trump in Vladimir Putin, v sredo v telefonskem pogovoru dogovorila za začetek mirovnih pogajanj o Ukrajini.

"Ni še jasno, pod kakšnimi pogoji bo Ukrajina pripravljena sprejeti mirovni sporazum," je Scholz dejal za Politico ter izrazil obžalovanje, da so ZDA popustile Rusiji že pred začetkom pogajanj. "Naslednja naloga je zagotoviti, da ne bo vsiljenega miru Ukrajini," je dejal.

"Veselimo se, da bomo skupaj s svojimi ameriškimi zavezniki razpravljali o tem, kako naprej," pa so v skupni izjavi po srečanju v Parizu v sredo zvečer zapisali zunanji ministri Francije, Nemčije, Poljske, Italije, Španije in Združenega kraljestva.

Po srečanju z visoko zunanjepolitično predstavnico EU in ukrajinskim zunanjim ministrom Andrijem Sibiho v Parizu so ministri v izjavi tudi poudarili, da je skupni cilj podpora Ukrajini, dokler ne bo dosežen pravičen, celovit in trajen mir.

V pogajanjih mora imeti Evropa osrednjo vlogo, pa je na družbenem omrežju X poudarila Kallas in dodala: "Naša prednostna naloga mora biti okrepiti Ukrajino in ji zagotoviti trdna varnostna jamstva."

K temu so v izjavi pozvali tudi zunanji ministri, ki so poudarili, da je pravičen in trajen mir v Ukrajini nujen pogoj za močno čezatlantsko varnost. Varnost Evrope je skupna odgovornost, zato je treba okrepiti zmogljivosti kolektivne obrambe, so poudarili.

12.06 Iz Ukrajine in Rusije poročajo o obsežnih zračnih napadih

Ruske sile so ponoči nad Ukrajino po navedbah Kijeva poslale 140 brezpilotnikov, 85 so jih sestrelili, 52 jih je izginilo z radarjev, je sporočila ukrajinska vojska. O gmotni škodi in ranjeni osebi so poročali iz regij Harkov in Odesa. O gmotni škodi in ranjeni osebi poročajo tudi iz Rusije, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Guverner Odese Oleh Kiper je na omrežju Telegram zapisal, da je bila v ruskih napadih ranjena ena oseba. Poškodovana je bila tudi pristaniška infrastruktura in še ena zgradba.

O napadih poročajo tudi na ruski strani.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ponoči nad devetimi regijami (Brjansk, Kursk, Lipeck, Tver, Belgorod, Kaluga, Smolensk, Voronež in Rostov) prestregli 83 ukrajinskih dronov.

Guverner Lipecka Igor Artamonov je na Telegramu navajal množičen napad brezpilotnikov. Poškodovana je bila ena oseba. Začasna je bila prekinjena tudi oskrba z električno energijo.

V regiji Voronež so po besedah guvernerja Aleksandra Guseva ukrajinski brezpilotniki poškodovali plinovod, ki so ga medtem že popravili, in več stanovanjskih zgradb.

Od začetka vojne v Ukrajini, ki se je lani z nepričakovanim vdorom v regijo Kursk razširila na rusko ozemlje, bodo 24. februarja minila tri leta.

V zadnjih dneh so voditelji Ukrajine, ZDA in Rusije izrazili pripravljenost na začetek mirovnih pogajanj.

12.03 Kitajska pozdravila pogovore med Trumpom in Putinom glede Ukrajine

Kitajska je danes izrazila zadovoljstvo, da ZDA in Rusija krepita komunikacijo, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal srečanje z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom za začetek mirovnih pogajanj o Ukrajini.

"Rusija in ZDA sta veliki vplivni državi. Kitajska je zadovoljna, da Rusija in ZDA krepita komunikacijo in dialog o vrsti mednarodnih vprašanj," je na redni novinarski konferenci v Pekingu dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Guo Jiakun.

Kot je še dejal Guo, je Kitajska "vedno verjela, da so dialog in pogajanja edini izvedljivi način za rešitev ukrajinske krize, in je bila vedno zavezana spodbujanju mirovnih pogovorov", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Trump je v sredo dejal, da je imel "dolg in zelo produktiven" pogovor s Putinom, po poročanju AFP njun prvi potrjeni stik po vrnitvi republikanca v Belo hišo. Pri tem je napovedal, da se bo s Putinom sešel v Savdski Arabiji, pri čemer sta se voditelja strinjala, da bosta nemudoma začela pogajanja o koncu vojne v Ukrajini.

Ameriški časnik Wall Street Journal je danes, sklicujoč se na neimenovane vire, v Pekingu in Washingtonu poročal, da so kitajski uradniki pred kratkim prek posrednikov stopili v stik z ameriško administracijo, da bi predlagali vrh med Trumpom in Putinom.

Vendar pa naj predlog ne bi vključeval povabila ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega na vrh, poroča časnik, ki dodaja, da je uradnik Bele hiše predlog Pekinga zavrnil kot "povsem neizvedljiv". Odkar je Moskva februarja 2022 napadla Ukrajino, skuša Peking nastopati kot nevtralna stran v konfliktu, še navaja AFP.

10.41 Pistorius nezadovoljen z izjavami ameriških oblasti

Izjave ameriških oblasti glede vojne v Ukrajini je danes za obžalovanja vredne označil nemški minister za obrambo Boris Pistorius, saj je prepričan, da so ZDA popustile Rusiji še pred začetkom pogovorov. "Po mojem prepričanju, bi bilo bolje govoriti o možnostih Ukrajine za članstvo v Natu ali možnih izgubah ozemlja za pogajalsko mizo," je dejal.

Prizadevanja Ukrajine za vstop v zvezo Nato so namreč ena od ključnih spornih točk v konfliktu med Ukrajino in agresorko Rusijo.

Se pa Nato po prepričanju francoskega obrambnega ministra Sebastiena Lecornuja sooča s pomembnimi vprašanji o svoji prihodnosti. "Ljudje ga imenujejo najmočnejše vojaško zavezništvo v zgodovini. To je zgodovinsko resnično, vendar je vprašanje, ali bo še vedno res čez deset ali 15 let," je dejal.

Obrambni ministri zveze Nato danes predvidoma razpravljajo o nadaljnji podpori Ukrajini in povečanju obrambnih izdatkov. Zasedanje bo namenjeno tudi pripravam na junijski vrh zavezništva na Nizozemskem.

9.44 Rutte za vključenost Ukrajine v kakršnih koli mirovnih pogovorih

Ukrajina mora biti vključena v kakršna koli pogajanja o končanju vojne, je danes ob začetku zasedanja obrambnih ministrov Nata dejal generalni sekretar Mark Rutte. Obrambni minister ZDA Pete Hegseth pa je po dogovoru z ruskim predsednikom o začetku mirovnih pogajanj stopil v bran predsedniku ZDA Donaldu Trumpu, češ da ne gre za izdajo Kijeva.

"Seveda je nujno, da je Ukrajina, ko je govora o Ukrajini, tesno vpeta v vse, kar se dogaja okoli Ukrajine," je dejal Rutte novinarjem dan po tem, ko sta se o začetku pogajanj dogovorila ameriški in ruski predsednik, Donald Trump in Vladimir Putin.

Podobno stališče je izpostavil britanski obrambni minister John Haeley, češ da je naloga Nata, da spravi Ukrajino v najugodnejši možen položaj za začetek pogajanj. "Ne more biti pogajanj o Ukrajini brez Ukrajine," je dodal.

Hegseth pa je poudaril, da pogovor Trumpa s Putinom o začetku pogajanj o koncu vojne v Ukrajini zagotovo ni bila izdaja Kijeva. "V tem ni nobene izdaje. Gre za priznanje, da si ves svet in ZDA prizadevajo za mir, mir s pogajanji, kot je dejal predsednik Trump, in za ustavitev ubijanja. Zato bosta morali obe strani priznati stvari, ki jih ne želita," je povedal ob prihodu na zasedanje.

V sredo sta se Trump in Putin po telefonu dogovorila o začetku pogajanj za končanje vojne v Ukrajini. Trump je o tem obvestil tudi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Kasneje na novinarski konferenci pa se Trump ni hotel zavezati, da bo pri pogajanjih sodelovala tudi Ukrajina.

Ocenil je še, da ne bi bilo "praktično", da bi Ukrajina dobila članstvo v Natu, potem ko je že Hegseth dejal, da ZDA ne vidijo članstva Ukrajine v zavezništvu kot del rešitve za končanje vojne.

Prizadevanja Ukrajine za vstop v zvezo Nato so sicer ena od ključnih spornih točk v konfliktu med Ukrajino in agresorko Rusijo.

7.19 Trump meni, da bo Ukrajina dobila nekaj ozemlja nazaj

"Ne zdi se verjetno, da bo Ukrajina dobila nazaj meje iz leta 2014. Ne izražam stališča, vendar sem veliko bral o tem in veliko ljudi meni, da to ni verjetno. Mislim, da bo nekaj dobila nazaj," je dejal Trump.

Na novinarsko vprašanje, ali bo Ukrajina enakopraven partner v mirovnem procesu, pa je Trump odgovoril, da je vprašanje zanimivo in da misli, da mora Ukrajina doseči mir. Povedal je tudi, da Ukrajina na neki točki potrebuje volitve.

Mandat ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega se je namreč iztekel maja lani, a po mnenju Kijeva nove volitve v času trajanja ruske agresije in vojnih razmer niso mogoče. Putin je zaradi tega že večkrat postavil pod vprašaj legitimnost Zelenskega v morebitnih pogajanjih.

Trump je za novinarje spregovoril po svojem več kot uro dolgem telefonskem pogovoru s Putinom, s katerim sta se dogovorila za začetek pogajanj o miru v Ukrajini. Srečala naj bi se v Savdski Arabiji, a datum še ni določen.

Kasneje je ameriški predsednik po telefonu govoril tudi z Zelenskim. Ali bo obiskal Ukrajino, bo še razmislil. "Mislim, da si predsednik Putin želi miru in predsednik Zelenski si želi miru in jaz si želim miru. Želim le to, da se ljudje nehajo pobijati. Ljudje niso vedeli, kaj pravzaprav misli Putin. Ampak z veliko mero samozavesti lahko povem, da si želi konca, in sodelovali bomo, da se konča kar najhitreje," je novinarjem povedal Trump.

V objavi na svojem družbenem mediju Truth Social je Trump kasneje dejal, da sta s Putinom govorila o utrditvi svojih držav in ugodnostih, ki da jih bosta zaradi sodelovanja imeli obe.

Vlada Trumpovega predhodnika Joeja Bidna je puščala odprta vrata za vstop Ukrajine v zvezo Nato, Trump pa se je v sredo strinjal z izjavo obrambnega ministra Peta Hegsetha, ki je v Bruslju dejal, da članstvo Ukrajine v zvezi Nato ni realistično ali praktično. Trump je menil, da je to najverjetneje res.

"Že dolgo govorijo, da Ukrajina ne more v Nato," je dejal Trump in dodal, da si želi le končati vojno, ne glede na to, ali bo Ukrajina v Natu ali ne.

Ameriška pomoč Ukrajini se bo nadaljevala, vendar Trump, kot je dejal, želi, da bo denar zavarovan. "Če ne bomo pošiljali pomoči, bo Putin dejal, da je zmagal. Zdaj si želi miru. V času Bidna si tega ni želel," je zatrdil Trump. Že v ponedeljek je dejal, da ZDA v zameno za pomoč od Ukrajine zahtevajo za 500 milijard dolarjev redkih zemelj. "Želimo zavarovati svoj denar. Strinjali so se," je novinarjem dejal Trump.

Novice Rusija izkorišča veliko ranljivost Ukrajine: vsesplošno uporabo piratskih programov

Novice Govorila Trump in Putin: Strinjala sta se, da je "napočil čas za sodelovanje" #video

Novice Trump v zameno za pomoč od Ukrajine zahteva za več sto milijard redkih zemelj