Sreda, 2. 7. 2025, 4.00
4 dni, 10 ur
To napovedujejo Avstrijci Sloveniji

Dunajski inštitut za mednarodne ekonomske študije (WIIW) Sloveniji za letos napoveduje 1,6-odstotno, leta 2026 2,3-odstotno in leta 2027 2,4-odstotno rast.
Vzhodna Evropa še naprej raste hitreje kot evroobmočje, kar je dobra novica tudi za Avstrijo, poudarja Dunajski inštitut za mednarodne ekonomske študije (WIIW). Po napovedih inštituta ostaja rast v vzhodni in jugovzhodni Evropi robustna, edina izjema je Madžarska. Za Slovenijo inštitut za letos napoveduje 1,6-odstotno rast, za leto 2026 in 2027 pa višjo od dveh odstotkov. WIIW tudi trdi, da je rast v Sloveniji blagodejna za avstrijsko gospodarstvo.
Gospodarstvo vzhodne in jugovzhodne Evrope še naprej raste bistveno bolj dinamično kot evroobmočje. To potrjuje trenutna poletna napoved WIIW. Inštitut za leto 2025 pričakuje povprečno rast v višini 2,3 odstotka v 23 državah regije. Do leta 2026 se bo nekoliko povečala na 2,8 odstotka, piše avstrijski Der Standard.
Vzhod raste hitreje od zahodne Evrope
To pomeni, da naj bi regija letos rasla skoraj trikrat hitreje kot evroobmočje, ki naj bi raslo za 0,7 odstotka. Proces dohitevanja Zahoda se nadaljuje, čeprav ne povsod enakomerno.
"Razvoj v srednji in vzhodni Evropi je dvojen," pojasnjuje glavni avtor študije Richard Grieveson. "Medtem ko Poljska, Bolgarija, Hrvaška in Litva še naprej močno rastejo, morajo Madžarska, Romunija in Slovaška zmanjšati porabo, da bi obvladale svoje visoke proračunske primanjkljaje, kar med drugim zavira njihovo rast."
Posledice šibke rasti v Nemčiji
Madžarska in Slovaška ter Češka, Poljska in Romunija čutijo posledice še vedno šibke rasti v Nemčiji. Njihove industrije so tesno prepletene z nemškim gospodarstvom in zato trpijo zaradi nemškega upada.
Avstrija je gospodarsko tesno povezana s svojimi vzhodnim in južnimi sosedami. Zato ne preseneča trditev WIIIW, da bi bil brez rasti na Poljskem, Češkem ali v Sloveniji avstrijski gospodarski padec verjetno še globlji.
Zasebna poraba ostaja ključni dejavnik gospodarstva v mnogih vzhodnoevropskih državah. Poganja jo močna rast plač. "Ljudje še vedno porabljajo svoj dodatni razpoložljivi dohodek v mnogih državah v regiji, kar podpira gospodarstvo," pojasnjuje Grieveson.
Zakaj je rast v vzhodni Evropi dobra novica za Avstrijo?
Rast v vzhodni Evropi je dobra novica za Avstrijo. Avstrijski izvoz v regijo se je v prvem četrtletju 2025 povečal za 3,1 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani. "Brez rasti na Poljskem, Češkem ali v Sloveniji bi bil avstrijski gospodarski padec verjetno še globlji," navaja analiza WIIW.
V nasprotju z vzhodno Evropo pa ostaja poraba v Avstriji zelo nizka, prihranki pa visoki. "To v veliki meri pojasnjuje, zakaj naši vzhodni sosedje rastejo veliko hitreje kot Avstrija," pravi ekonomistka WIIW Doris Hanzl-Weiß.
Najbolj bo v regiji rasla Poljska
Dunajski inštitut med vzhodnimi članicami EU največjo rast napoveduje Poljski: ta bo tako letos kot naslednje leto 3,5-odstotna. Sledi Hrvaška (2025: 2,9 odstotka; 2026: 2,8 odstotka).
Poljski Dunajski inštitut za mednarodne ekonomske študije za letos in prihodnje leto napoveduje 3,5-odstotno rast. Leta 2027 naj bi bila poljska rast triodstotna.
Najšibkejša rast v letu 2025 se pričakuje za Madžarsko, in sicer le 0,7 odstotka. Za Romunijo letos napoveduje dunajski inštitut okoli 1,2 odstotka, za Slovaško 1,4 odstotka in za Slovenijo 1,6 odstotka. Za našo državo inštitut napoveduje za prihodnji dve leti višjo rast bruto domačega proizvoda (BDP), in sicer 2,3 odstotka leta 2026 in 2,4 odstotka leta 2027.
Ukrajina in Rusija
WIIW v svoje napovedi vedno vključuje tudi napovedi o gospodarskem razvoju Ukrajine in Rusije. Za Ukrajino je moral inštitut svojo napoved popraviti navzdol: za leto 2025 se zdaj pričakuje rast v višini 2,5 odstotka. Razloga za to sta škoda, ki jo je povzročila vojna, in pričakovano slabe razmere z donosom v vitalnem kmetijskem sektorju države.
"Za agresorsko Rusijo se bo močna rast zadnjih dveh let letos verjetno prepolovila na dva odstotka in prihodnje leto še upočasnila na 1,8 odstotka," še piše v poročilu.
WIIW med 23 držav srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope, ki jih omenja v svoji študiji, prišteva nekdanje evropske socialistične države vključno z Rusijo ter tudi Turčijo in Kazahstan.
Slovensko-avstrijska blagovna menjava
Po podatkih Sursa je Slovenija lani v Avstrijo izvozila za 2,66 milijarde evrov blaga, uvozila pa ga je za 4,13 milijarde evrov (Avstrija ima torej v trgovanju z nami precejšnji presežek, kar potrjuje blagodejni vpliv slovenske rasti na avstrijsko gospodarstvo, o katerem govori študija dunajskega inštituta). Skupno je blagovna menjava v letu 2024 dosegla nekaj manj kot 6,8 milijarde evrov. S tem se je Avstrija lani uvrstila na šesto mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi.
Slovenija še vedno najbolj gospodarsko razvita med 23 državami regije
Po podatkih Eurostata je bila glede realnega bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca, ki meri gospodarsko razvitost držav, Slovenija med 23 državami, ki jih omenja WIIW v svoji študiji, lani še vedno na prvem mestu s 25.380 evri. Sledi Češka z 21.870 evri.