To je jezik, ki moti Vladimirja Putina

Ruska stran pogosto kot enega od razlogov za napad na Ukrajino omenja zaščito rusko govorečega prebivalstva. Seveda gre pri tem v veliki meri za izgovor, po drugi strani pa je tudi res, da Rusi zelo nejevoljno opazujejo slabljenje znanja in vpliva ruščine v državah nekdanje Sovjetske zveze.

Imperialni ruski jezik

Ruščina, ki je največji slovanski jezik, je bila dolga stoletja glavni jezik, lahko rečemo tudi imperialni jezik na območju velikega dela vzhodne Evrope. Najprej v obdobju carske Rusije, nato v obdobju Sovjetske zveze. Po drugi svetovni vojni se je ruščina kot glavni tuji jezik širila tudi v državah vzhodno od železne zavese, ki so bile podrejene Moskvi. Po podatkih iz leta 2012 je tako ruščino kot svoj materni jezik govorilo 150 milijonov ljudi, kot tuji jezik pa še 110 milijonov ljudi.

Novice Kako je Tito skorajda povzročil tretjo svetovno vojno in jedrsko apokalipso

Po drugi strani pa se je zlasti po letu 2014 v Ukrajini, tudi zaradi ogorčenja Ukrajincev zaradi ruske zasedbe Krima in vojne v Donbasu, začelo načrtno spodbujanje uporabe ukrajinščine. Ta je bila dolga stoletja v senci ruščine, pogosto pa tudi tarča načrtnega zatiranja. Po podatkih iz leta 2000 ukrajinščino kot materni jezik govori 45 milijonov ljudi, od tega jih velika večina seveda živi v Ukrajini.

Novice Kako je slovenski hudič prišel na samotni hrvaški otok

Jezikovna rusifikacija Ukrajine

Zaradi jezikovne rusifikacije Ukrajine ali pa zgolj zato, ker je ruščina dolgo časa veljala za bolj prestižen jezik od ukrajinščine, so tudi številni Ukrajinci kot svoj glavni jezik prevzeli ruščino, zlasti na jugu in vzhodu Ukrajine ter v večjih mestih in industrijskih območjih. Ruščina je na primer tudi materni jezik zdajšnjega predsednika Ukrajine Volodomirja Zelenskega, ki se je rodil v Krivem Rogu, središču železarskega industrijskega bazena.

Suržik in trasjanka

Poleg tega se je oblikoval mešani jezik z imenom suržik. Suržik je v ukrajinščini kruh, ki je narejen iz dveh vrst žita. Tako je tudi jezikovni suržik narejen iz ukrajinščine in ruščine. Slovnico si je ta jezik izposodil od ukrajinščine, besede pa so večinoma prevzete iz ruščine.

Videoposnetek o nekaterih razlikah med ruščino in ukrajinščino:

Podobno je tudi v sosednji Belorusiji, kjer je ruščina še bolj izpodrinila domači jezik kot v Ukrajini. Nastal je tudi mešani jezik, tako imenovana trasjanka. Trasjanka v beloruščini dobesedno pomeni nizkokakovostno seno, ki nastane z mešanjem sveže trave s staro že posušeno travo.

Vzhodnoslovanski jeziki

Vsi trije vzhodnoslovanski jeziki, ruščina, ukrajinščina in beloruščina, so se seveda razvili iz praslovanskega jezika. Govorci tega jezika so najverjetneje sprva živeli na območju današnje Ukrajine in Belorusije.

Novice Skrivnostni tujec, ki je iz preteklosti prišel med Slovence

Sčasoma je praslovanski jezik razpadel na več jezikov. Glede treh vzhodnoslovanskih jezikov sta dve tezi. Po prvi so se razvili neposredno iz praslovanščine, po drugi pa je bila vmesna stopnja –vzhodnoslovanski jezik oziroma vzhodnoslovansko narečje.

Skupne lastnosti vzhodnoslovanskih jezikov

Vsi trije vzhodnoslovanski jeziki imajo nekatere stare skupne inovacije, ki jih ločijo od sosednjih zahodnoslovanskih jezikov. Če so zahodnoslovanski jeziki praslovanske soglasniške sklope tj in dj poenostavili v c in dz, zaradi česar na primer Slovaki noči rečejo noc, meji oziroma predlogu med pa medzi (češko mezi, poljsko miedzi), so vzhodnoslovanski jeziki razvili č in ž: noč in meža. Rusko je predlog med zdaj meždu, mednarodni je tako meždunarodnij, ukrajinsko je med miž, mednarodni pa mižnarodnij.

Videoposnetek o mehkih in trdih samoglasnikih v ukrajinščini:

Za vse tri vzhodnoslovanske jezike je značilno tudi tako imenovano polnoglasje. Primeri polnoglasja so v ruščini besede, kot so gorod, golova, moloko, vorona, bereza ... V slovenščini, pa tudi v drugih južnoslovanskih jezikih, se glasijo grad, glava, mleko, vrana in breza. Nastale so iz praslovanskih besed gardu (tudi gordъ), galva (tudi golva), melk, varna (tudi vorna) in berza.

Novice To je velik udarec, ki ga je Slovenija zadala vplivu Rusije

Vsi trije vzhodnoslovanski jeziki imajo tudi prosto naglasno mesto, tako kot skoraj vsi južnoslovanski jeziki. Na drugi strani je za veliko večino zahodnoslovanskih jezikov značilno stalno naglasno mesto, za češčino in slovaščino na primer na prvem zlogu.

Razlike med ukrajinščino in ruščino

Zdaj pa o razlikah med ukrajinščino in ruščino. Če je res, da so bila tako imenovana Divja polja (stepsko območje današnje vzhodne Ukrajine in zahodne Rusije) po uničenje Kijevske države bolj ali manj neobljudena, potem med ukrajinščino in ruščino ni bilo ozemeljskega stika od srede 13. stoletja do 16. oziroma 17. stoletja. Na drugi strani je bil časovno nepretrgan ozemeljski stik med ukrajinščino in beloruščino ter beloruščino in južnoruskimi narečji.

Harkov je drugo največje ukrajinsko mesto. V ukrajinščini je Harkiv (izgovarjava je Harkiu: v se v ukrajinščini zelo pogosto izgovarja tako kot l v bil, rekel ali videl v slovenščini), v ruščini Harkov (ruska izgovarjava Harkəf), v poljščini pa Harkow (ne pozabimo, da so imeli Poljaki pomembno vlogo v ukrajinski zgodovino). Podobno je tudi pri Kijevu: Kyiv po ukrajinsko (ukrajinskega y naravni govorci slovenskega jezika brez učenja ne znamo izgovoriti, op. p.), Kiev oziroma Kijev po rusko in Kijow po poljsko. Podobno je pri zahodnoukrajinskem mestu Lvov, ki je bil v preteklosti večinsko poljsko govorečo mesto: Lviv po ukrajinsko in Lwow po poljsko (ime mesta je izpeljano iz imena živali - leva). V slovenščini je ime mesta najverjetneje prevzeto iz poljščine. V slovenščini izgovarjavo imen slovanskih mest pogosto prilagajamo slovenskim glasovom: izvirno češka Praha je tako v slovenščini Praga. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Za knjižno ruščino, pa tudi za osrednja in južna ruska narečja, še zlasti pa za beloruščino je značilno tako imenovano akanje: izgovarjava glasu o kot a (to je značilno tudi za nekatera slovenska narečja). Na primer rusko glavno mesto je v črkopisu Moskva, a jo Rusi izgovarjajo kot Maskva. Ukrajinščina tega ne pozna.

Ukrajinske "težave" z glasom g

Po drugi strani je za ukrajinščino, beloruščino in južna ruska narečja, pa tudi za češčino, slovaščino, gornjo lužiščino, zahodna slovenska narečja in del istrske hrvaščine značilno, da se glas g izgovarja kot glas h oziroma kot glas, ki je podoben glasu h. Tako je ruski gorod (grad oziroma mesto) v ukrajinščini horod, golova (glava) pa je holova. Glas g je v ukrajinščini večinoma v izposojenkah iz tujih jezikov.

Novice Ruski zunanji minister: Rusi se za Slovence ne bodo bojevali niti pol dneva

Obstaja pa tudi nekaj ukrajinskih glasovnih posebnosti, ki jih v drugih slovanskih jezikih skorajda ne najdemo. Tako je pozna praslovanščina (imenovana tudi splošna slovanščina) poznala razliko med glasom i in y. V slovenščini sta ta dva glasova tako kot v drugih južnoslovanskih jezikih sovpadla v glas i. Nekateri jeziki razliko med tema glasovoma ohranjajo, vsaj v črkopisu. Slovaki na primer v pisavi ločijo y in i, a ju izgovarjajo enako.

Ukrajinski Kyiv in ruski Kiev

V ukrajinščini sta podobno kot v južnoslovanskih jezikih glasova y in i kmalu sovpadla, ampak ravno obratno – v glas y. To je na primer očitno pri ukrajinskem imenu za glavno mesto Ukrajine: Kyiv. Ukrajinci so še zlasti občutljivi, če v angleščini namesto njihovega Kyiv uporabljajo rusko zveneči Kiev.

Videoposnetek o dilemah glede zapisa ukrajinskega glavnega mesta v angleščini:

Od ruščine in tudi od skoraj vseh slovanskih jezikov, tudi slovenščine, se ukrajinščina loči po tem, da sta se glasova o in e v nekaterih položajih preoblikovala v glas i (morda je to povezano s tem, da je tisti pravi i sovpadel z y, op. p.).

Ukrajinska nagnjenost do glasu i

Poglejmo nekaj primerov: led je po ukrajinsko lid, les je lis (Polesje je tako Polisja), noč je nič, zvon je dzvin oziroma dzvinočok, nos je nis, konj je kinj, vojna je vijna, rog je rih (rodno mesto Zelenskega se po ukrajinsko zato imenuje Krivij Rih). Zato je Andrej v ukrajinščini Andrij, Sergej pa Serhij. Zato je tudi Harkov v ukrajinščini Harkiv, Černigov Černihiv, Zaporožje Zaporižja, reka Dneper Dnipro, Lvov pa Lviv.

Novice Kako so ruski vojaki ustrahovali Slovence

Podobno kot češčina in nekatera srbohrvaška narečja je ukrajinščina v glas i preoblikovala tudi praslovanski glas, ki je znan kot jat (ě). Tako je zvezda v ukrajinščini zvizda (to je starinska oziroma narečna beseda, novejši izraz za zvezdo v ukrajinščini je zirka), cvet je kvit ali cvitinja, levo je livi ali livoruč (levi breg je livi bereh), bel(o) je bil(i) (bela cerkev je v ukrajinščini bila cerkva). 

Ukrajinsko-ruske besedne razlike

Ukrajinščina in ruščina se razlikujeta tudi glede besednjaka, še zlasti, ker je za ruščino značilno, da je nanjo v nasprotju z beloruščino in ukrajinščino zelo vplivala stara cerkvena slovanščina, ki je izvorno južnoslovanski jezik.

Videoposnetek o tem, zakaj veliko prebivalcev Ukrajine govori rusko:

Iz stare cerkvene slovanščine je tako med drugim prevzeto v ruščino ime Vladimir (Ukrajinci pa so ohranili izvirno vzhodnoslovanskega Volodimirja). Ruščina tudi pozna vzhodnoslovanske-južnoslovanske dvojnice: gorod (mesto, na primer Novgorod) in grad (na primer Leningrad, Volgograd), storona (stran) in strana (država), golova (del človekovega telesa) in glava (poglavje v knjigi ali vodstvo kakšne ustanove) ...

Ruske težave z razumevanjem ukrajinščine

Ukrajinščina in ruščina sta tako dva različna jezika, ki sta zagotovo bolj oddaljena kot na primer češčina in slovaščina. Govorci ruskega jezika, ki niso izpostavljeni ukrajinščini in se je niso nikoli učili, tako ukrajinščine, še zlasti govorjene, praviloma ne razumejo.