Ponedeljek, 27. 5. 2019, 11.51
5 let, 6 mesecev
Avstrijski parlament izglasoval nezaupnico Kurzevi vladi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,60
1
Avstrijski parlament je vladi Sebastiana Kurza izrekel nezaupnico.
Avstrijski parlament je na današnji izredni seji pričakovano izglasoval nezaupnico vladi pod vodstvom prvaka ljudske stranke (ÖVP) Sebastiana Kurza. To je bila prva uspešna nezaupnica v sodobni zgodovini Avstrije.
Avstrijski poslanci so v zadostnem številu podprli nezaupnico, ki so jo zahtevali socialdemokrati (SPÖ). Že pred glasovanjem so nekdanji koalicijski partnerji svobodnjaki (FPÖ) napovedali, da bodo podprli socialdemokratsko nezaupnico vladi. Pozivom SPÖ se je pridružila tudi manjša opozicijska stranka Jetzt - Liste Pilz (Sedaj - Lista Pilz), ki je bila sicer pobudnica nezaupnice Kurzu.
V SPÖ so nezaupnico 32-letnemu kanclerju utemeljevali z ocenami, da si je prisvojil vso oblast v državi, odrinil opozicijo, s tem pa zapravil možnosti za to, da mu nezaupnica ne bi bila izglasovana. Dejanja kanclerja so bila namenjena "oblastiželjnosti brez sramu, brez mere in neodgovorno", je menila voditeljica SPÖ Pamela Rendl-Wagner.
Kurz: Razumem željo strank po maščevanju
Kurz je v svojem poslovilnem govoru dejal, da razume željo strank po maščevanju in po tem, da bi pridobile boljši položaj za predčasne volitve. A dejstvo, da je nezaupnica vladi odziv na rezultate nedeljskih evropskih volitev, je nekaj, čemur ne more slediti nihče v državi, je poudaril kancler.
ÖVP pod vodstvom Kurza je sicer na nedeljskih volitvah v Evropski parlament slavila kot zmagovalka z veliko prednostjo pred drugimi strankami. Dobila je skoraj 35 odstotkov glasov ali skoraj osem odstotnih točk več kot pred petimi leti. SPÖ so na drugem mestu prejeli nekaj več kot 23 odstotkov podpore, FPÖ pa 17 odstotkov.
Po ustavi mora predsednik države Alexander Van der Bellen na vladne položaje zdaj imenovati strokovnjake, ki bodo vladali do predčasnih volitev.
Po ustavi je zdaj na vrsti predsednik države Alexander Van der Bellen. Ta lahko sedanjo vlado nekaj časa še pusti na položaju, lahko pa imenuje tudi novega kandidata za kanclerja, ki bi oblikoval prehodno vlado do predčasnih parlamentarnih volitev, ki so predvidene septembra. Kot morebitnega kanclerja prehodne vlade se že omenja nekdanjega evropskega komisarja Franza Fischlerja.
Socialdemokrati si želijo, da bi Avstrijo do volitev vodila strokovna vlada
V SPÖ si želijo, da bi Avstrijo do predčasnih volitev vodila strokovna vlada, nikakor pa ne vlada, ki jo je po odstopu ministrov iz FPÖ minuli teden oblikoval Kurz. Čeprav je predsednik Van der Bellen to vlado potrdil, jo socialdemokrati vidijo kot "zakrinkano" politično vlado ÖVP.
Današnje glasovanje o nezaupnici vladi je finale afere Ibiza, ki se je začela sredi maja, ko se je v javnosti pojavil posnetek, v katerem je donedavni vodja svobodnjakov in podkancler Heinz-Christian Strache pred volitvami leta 2017 v zameno za pomoč pri povečanju volilne podpore domnevni ruski vlagateljici ponujal poslovne pogodbe z vlado.
Današnje glasovanje o nezaupnici vladi je finale afere Ibiza, po kateri je odstopil vodja svobodnjakov in podkancler Heinz-Christian Strache.
Čeprav je za Kurza današnja nezaupnica nedvomno poraz, pa sam zagotovo ne namerava vreči puške v koruzo. Tudi na podlagi vzpodbude na nedeljskih evropskih volitvah je prepričan, da se bo vrnil na kanclerski položaj, ki ga je zasedal 18 mesecev. "Na koncu bodo v Avstriji odločali ljudje," je dejal že v nedeljo po razglasitvi volilnih rezultatov.
Tudi v poznejšem nagovoru članom in podpornikom ÖVP po potrditvi nezaupnice je napovedal boj na jesenskih volitvah. Povedal je, da zdaj ni čas za jezo, sovraštvo in žalost, ter obljubil, da se bo še naprej zavzemal za spremembe. Približno 1.200 članov in podpornikov stranke, ki so se zbrali na sedežu strankarske politične akademije, ga je pozdravilo z vzkliki kancler Kurz. Povedal jim je še, da je predsedniku države obljubil urejen prenos oblasti na prehodno vlado.
Kurz bi lahko iz afere Ibiza izšel še močnejši
Kurz bi po mnenju poznavalcev iz afere Ibiza lahko izšel še močnejši. Vplivni mediji v državi so ga bolj ali manj podprli, na njegovo stran se je postavil tudi predsednik republike. Van der Bellen je po izbruhu afere Ibiza tudi pozival politične stranke k preudarnosti, ne pa k dodatnemu zapletanju politične krize. Za opozicijo bi se nezaupnica Kurzu tako lahko izkazala tudi za tvegan podvig.
Močno podporo v javnosti si je Kurz pridobil še kot zunanji minister v prejšnji koalicijski vladi ÖVP s SPÖ. To mu je uspelo predvsem z reševanjem begunske krize leta 2015 in zavzemanjem za zavarovanje meja države pred nezakonitimi migracijami. Odigral je tudi ključno vlogo pri zaprtju migracijske poti na Zahodnem Balkanu.
Vse to se mu je potem povrnilo na predčasnih volitvah oktobra 2017, na katerih je ÖVP prepričljivo zmagala. Kurz se nato ni odločil za obnovitev koalicije s socialdemokrati, ampak je v vlado povabil svobodnjake. Nato je začel z zaostrovanjem zakonodaje, ki bi omejila priseljevanje v Avstrijo, tudi z zmanjševanjem otroških dodatkov za delavce iz držav z nižjim standardom in prepovedjo nošnje naglavnih rut v osnovnih šolah.
Poleg tega je vlada začela zniževati davke in izvajati reforme v zdravstvu. Uspelo mu je ustvarjati vtis harmonije in profesionalnega sodelovanja v koaliciji s skrajno desno FPÖ, kar je bilo v popolnem nasprotju z razprtijami, ki so pred tem pestile sodelovanje s socialdemokrati.
A ta vtis je v zadnjih tednih vse težje vzdrževal, še posebej zaradi vse več ksenofobnih škandalov, v katere so se zapletli nekateri člani FPÖ. Nato je 17. maja prišlo do objave omenjenih posnetkov s Strachejem. Tedaj se je Kurz odločil, da konča koalicijo s svobodnjaki, Avstrijce pa jeseni spet povabi na volišča. Nedeljske evropske volitve so že nakazale, da mu afera Ibiza ni škodila.
1