Sreda,
3. 5. 2017,
10.29

Osveženo pred

7 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,15

Natisni članek

Natisni članek

mediji novinarji

Sreda, 3. 5. 2017, 10.29

7 let, 6 mesecev

Svoboda medijev na najnižji ravni v zadnjih 13 letih

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,15
Mikrofon, mikrofoni, novinar, novinarji, mediji | Foto Matej Leskovšek

Foto: Matej Leskovšek

Svoboda medijev je lani nazadovala in je na najnižji ravni v zadnjih 13 letih, ob današnjem mednarodnem dnevu svobode medijev opozarja organizacija Freedom House.

Organizacija Freedom House je v poročilu zajela 199 držav in ozemelj sveta, med katerimi se Slovenija uvršča na 33. mesto in je ocenjena kot medijsko svobodna država. Novinarji brez meja so našo državo umestili na 37. mesto. 

Na seznamu Novinarjev brez meja je med sosednjimi državami najbolje uvrščena Avstrija na 11. mestu. Italija je za 25 mest izboljšala svojo uvrstitev in je na 52. mestu. Madžarska je na 71. mestu, kar je štiri mesta slabše kot lani. Hrvaška je na 74. mestu in je nazadovala za 11 mest. Na prvem mestu je Norveška, na zadnjem, 180. mestu pa Severna Koreja.

Tretjina novinarjev fizično napadena

Novinarjev ne omejujejo samo avtoritarne vlade in diktature, pač pa tudi demokratično izvoljeni politiki, izhaja s seznama položaja medijev v posameznih državah. V organizaciji Novinarji brez meja so poudarili, da so se razmere v skoraj dveh tretjinah od 180 držav poslabšale. Po njihovih ugotovitvah se manevrski prostor za novinarje zožuje povsod po svetu.

Raziskava Sveta Evrope kaže, da so evropski novinarji pogosto izpostavljeni nepooblaščenemu poseganju v njihovo delo, vključno z ustrahovanjem in nasiljem. Zaradi tega je številne strah, posledica česar je samocenzura.

V raziskavi je sodelovalo 940 novinarjev. Med njimi jih je v zadnjih treh letih:

  • tretjina doživela fizičen napad zaradi svojega dela, 
  • 69 odstotkov se jih je srečalo s psihološkimi pritiski (ustrahovanje, grožnje, obrekovanje in poniževanje).

Tarče fizičnega napada so najpogosteje novinarji, ki poročajo iz Turčije ali Južnega Kavkaza, so se pa z njim srečali tudi nekateri v državah članicah EU. Druga najpogostejša oblika poseganja v delo novinarjev je nadlegovanje na spletu.

V Sloveniji težave s pritiski lastnikov medijev

Ob svetovnem dnevu svobode medijev so tako v Društvu novinarjev Slovenije (DNS) kot Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) kritično ocenili razmere na slovenskem medijskem trgu. Pritiski lastnikov medijev, ki si ne želijo konfliktov z nosilci moči, na novinarje se stopnjujejo, so opozorili v društvu. V ZNP pa pogrešajo pluralnost medijev, ki je nujna za pozitivne spremembe v politiki, gospodarstvu in sodstvu.

V DNS so izpostavili, da novinarji potrebujejo ustrezne sistemske in delovne pogoje, ki edini lahko zagotovijo poglobljeno, etično in odgovorno novinarstvo. Kot so opozorili, so mediji odgovornost vseh - politike, gospodarstva in javnosti. Celotna družba pa bi se morala zavedati, da, kot pravi legendarni preiskovalni novinar Nick Davies, "ni nadomestka za pravo novinarstvo".

Mednarodni dan svobode medijev je generalna skupščina ZN razglasila leta 1993. Dan je namenjen tudi spominu na novinarje, ki so med opravljanjem dela izgubili življenje.