Švicarji kljub nevarnosti za zdaj še niso prestrašeni

Švicarska centralna banka (SNB) je 15. januarja, nekaj dni pred napovedjo Evropske centralne banke o uvedbi tako imenovanega kvantitativnega sproščanja in pred izrednimi grškimi volitvami odpravila minimalni tečaj franka z evrom (1,20 franka za en evro).

Turizem je največji poraženec Dražji frank (trenutno za en evro dobimo 1,07 franka) ima svoje poražence in zmagovalce v švicarskem gospodarstvu. Najbolj je seveda na udaru švicarski turizem.

"Ko sem slišala, da je odpravljen minimalni tečaj med frankom in evrom, sem spila kozarec vodke," je dejala Maren Müller, solastnica razkošnega hotela. Kljub temu ne bodo znižali cene niti ne bodo znižali kakovosti svoje ponudbe.

V težavah tudi švicarske trgovine Za sobo bo v njenem hotelu še vedno treba odšteti 350 frankov (326 evrov), bo pa mogoče večjo sobo dobiti brez doplačila. Kot je še povedala za nemški časnik Handelsblatt, upa, da je v Švici še vedno dovolj ljudi, ki so pripravljeni odšteti denar za visoko kakovost.

Dražji frank dela sive lase tudi švicarskim trgovcem ob meji z drugimi državami, saj so zdaj za okoli 20 do 25 odstotkov dražji od konkurenčnih trgovcev v evroobmočju. Številni Švicarji pač zdaj izkoriščajo večjo kupno moč franka in nakupujejo v obmejnih evrskih krajih.

Nevšečnosti uvoznikov avtomobilov Močnejši frank je pocenil tudi uvoz, a to je za nekatere lahko dvorezen meč. To je spoznal prodajalec beemvejev Wilfried Graf. Avtomobile, ki jih prodaja njegovo podjetje Auto Graf, je namreč kupil še po starem tečaju, tako da jim je zdaj upadla vrednost za 1,2 milijona frankov (1,12 milijona evrov).

Poleg tega se švicarski kupci trenutno ne odločajo za nakupe avtomobila, ampak čakajo. Zaradi izgub pri odpravi minimalnega tečaja so se tudi že začeli pogovori med švicarskimi prodajalci in družbo BMW, da bi münchenska tovarna avtomobilov pokrila del izgube prodajalcev zaradi spremenjenega tečaja.

Švicarji so prepričani, da se bo na koncu vse uredilo Kljub temnim oblakom, ki se zbirajo nad njegovim podjetjem in tudi nad Švico, je Graf za zdaj še miren, saj meni, da bodo preživeli, in sicer zato, ker podjetje ni odvisno od bank.

Prav tako meni, da se bodo razmere do poletja že umirile in da ne bo treba odpuščati zaposlenih. Tudi se ne boji konkurence, ki bi zdaj ceneje uvozila avtomobile in jih prodajala po nižji ceni.

Švicarski izvozniki pred preizkušnjo Dražji frank seveda pomeni grožnjo tudi švicarskim izvoznikom (ti izvažajo vse od ur, strojev, kemičnih izdelkov, farmacevtskih izdelkov do prehrane).

Zoechem je kemična tovarna ob Züriškem jezeru, ki deluje od leta 1818. Večino izdelkov izvozi na tuje trge. Kljub temu je menedžer tovarne Moritz Walter še miren. Zaposleni so zaradi dražjega franka zaskrbljeni, ni pa še nobene panike, pravi.

Zakaj so Švicarji tako samozavestni Tudi v Swissmemu, združenju strojne in električne industrije, so pomirjeni. Če bo res šlo kaj zelo hudo narobe, bo posegla Švicarska centralna banka (SNB), so prepričani.

Michael Hermann, politični analitik iz Švicarskega zveznega inštituta za tehnologijo v Zürichu, je za zgoraj omenjeni nemški časnik pojasnil, zakaj so Švicarji za zdaj še vedno tako mirni in hladnokrvni.

Zaskrbljeni, na pa tudi prestrašeni Leta 2010 – na vrhuncu evrske krize – je šla vrednost z 1,50 na 1,20 franka za evro. Kljub temu so se Švicarji s tem znali spopasti. Zato so tudi zdaj tako samozavestni.

So zaskrbljeni, ne pa tudi prestrašeni. Ne stojijo križem rok in iščejo rešitve. Podjetja spreminjajo svoje napovedi, napovedi o švicarski letošnji gospodarski rasti v višini 1,8 odstotka so spremenjene navzdol. Mogoče je, da se bo letos alpska država spopadla z recesijo. Plačevanje delavcev iz evroobmočja z evri? Švicarski gospodarski minister Johann Schneider Amman ne načrtuje kakšnega finančnega posega države, sodeluje pa pri iskanju rešitev. Pri trgovcih, ki jih pesti konkurenca za mejo, je ena od rešitev podaljšanje obratovalnega časa trgovin.

Podjetja pokušajo znižati stroške dela tudi z zamislijo, ki jo je že leta 2012 uveljavilo podjetje Jacquet Technology: plačevanjem delavcev, ki prihajajo iz evroobmočja, v evrih.

Nižje plače in več nezaposlenih Pričakovati je mogoče zniževanje plač, večjo nezaposlenost ter uvedbo bolj prožnega trga dela. Švicarski sindikati so malce zaskrbljeni in opozarjajo, da so se v zadnjih letih plače že zniževale, poroča Reuters.

Kot piše spletna stran Switzerland Global Enterprise, komajda katero švicarsko podjetje premišljuje o tem, da bi nehalo izvažati. Celo vse več podjetij želi izvažati in ne želi biti več odvisnih od švicarskega trga.

Razpršitev in iskanje novih trgov V podjetjih, ki izvažajo, dajejo vse več poudarka razpršitvi izvoza in iskanju novih trgov. Vse bolj se usmerjajo na dolarske trge, zlasti v ZDA, ki trenutno v primerjavi z Evropo gospodarsko cveti.

V ZDA gredo izdelki z oznako Swiss Made za med (zlasti ure, natančni instrumenti ter kemični in farmacevtski izdelki). Lani se je švicarski izvoz v največje gospodarstvo na svetu povečal za 6,6 odstotka in je dosegel 25,9 milijarde frankov (24,1 milijarde evrov). Za ZDA je imela Švica v trgovinski bilanci kar 15 milijard frankov (14 milijard evrov) presežka.

Skandinavija in srednji sloj v razvijajočih se državah Druga nova obljubljena dežela, ki jo vidijo švicarski izvozniki, je Skandinavija. Kupna moč na Norveškem, Švedskem in Danskem je namreč visoka, poleg tega skandinavski kupci dajejo velik poudarek kakovosti.

Švicarji ne želijo zanemariti Nemčije, priložnosti vidijo tudi v Veliki Britaniji, vse bolj pa pogledujejo tudi po vse močnejšem srednjem sloju v vzhodni Evropi, jugovzhodni Aziji, na Kitajskem, v Mehiki in Afriki. Tudi bogate zalivske države imajo svoj prostor v švicarskih načrtih o razpršitvi izvoza.

Skromnejši izvoz in uvoz v letošnjem januarju Po zadnjih podatkih je januarja letos švicarski izvoz upadel za 4,4 odstotka v primerjavi z januarjem lani. Če pa upoštevamo, da je bilo januarja letos manj delovnih dni, se je izvoz povečal za 1,2 odstotka. Zanimivo je, da se je januarja letos povečal izvoz nakita in ur.

Uvoz se je januarja skrčil za 11,4 odstotka (9,4 odstotka, če upoštevamo, da je bilo manj delovnih dni). V trgovinski bilanci je imela Švica presežek 3,4 milijarde frankov (3,16 milijarde evrov) – izvoz je namreč dosegel 16,4 milijarde frankov (15,3 milijarde evrov), uvoz pa 13 milijard frankov (12,1 milijarde evrov).