Nedelja, 5. 6. 2016, 14.15
8 let, 6 mesecev
Švicarji proti univerzalnemu temeljnemu dohodku
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,10
3
Švicarski volivci so na današnjem referendumu z veliko večino zavrnili predlog za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka. Končni izidi kažejo, da je proti glasovalo 76,9 odstotka udeležencev referenduma, za pa 23,1 odstotka. Udeležilo se ga je 46,9 odstotka volivcev, kar je običajna referendumska udeležba.
Zagovorniki univerzalnega temeljnega dohodka kljub temu govorijo o uspehu. Dosežen rezultat je "mnogo večji od pričakovanega", je že po objavi ocene javnomnenjskega inštituta Gfs.bern uro po zaprtju volišč, ki je napovedal 78-odstotno zavrnitev referenduma, povedal eden od pobudnikov Daniel Häni. "Razprava o tem se nadaljuje, tudi na mednarodni ravni," je dodal.
Tako naj bi sorodna nemška iniciativa že prihodnji teden v Berlinu predstavila podoben predlog za Nemčijo. Švica je sicer prva država na svetu, ki je na referendumu odločala o tem vprašanju.
V skladu s švicarsko referendumsko pobudo za univerzalni temeljni dohodek, katere zavrnitev so napovedovale že javnomnenjske raziskave, bi vsak odrasel Švicar prejel najmanj 2500 frankov (2263 evrov), vsak otrok pa 625 frankov (565 evrov) mesečno - ne glede na to, ali posameznik opravlja delo ali ne. Na drugi strani naj bi odpadla vsa nadomestila za brezposelnost, socialne pomoči in pokojnine.
Zakaj so Švicarji glasovali proti?
Pomemben razlog za zavrnitev te pobude so bili po besedah vodje inštituta Gfs.bern Claudea Longchampa številne nejasnosti in pomisleki glede možnosti financiranja univerzalnega temeljnega dohodka. Po trditvah nasprotnikov predloga bi morala država v ta namen pridobiti dodatnih 150 milijard frankov letno, kar bi bilo mogoče le z zvišanjem davkov.
Švicarski volivci so danes glasovali tudi o reviziji azilne zakonodaje, s katero naj bi pospešili azilne postopke. Končni izidi kažejo, da so ta predlog sprejeli s 66,8 odstotka podpore, navaja dpa.
Večina azilnih postopkov naj bi se v skladu s prenovljenim azilnim zakonom odvijala v novih zveznih centrih, kjer naj bi vsi pristojni usklajevali svoje delo. S tem naj bi postopki stekli hitreje, hkrati pa bi odvrnili tiste migrante, pri katerih ni razlogov za mednarodno zaščito oz. ki imajo predvsem gospodarske motive.
Prenovi azilne zakonodaje je nasprotovala predvsem proti tujcem nastrojena nacionalistična Švicarska ljudska stranka (SVP), ki meni, da bo to le še okrepilo t. i. kulturo dobrodošlice v Švici. Stranko, ki se je sicer odpovedala kampanji za lasten referendum o tem vprašanju, še posebej moti brezplačna pravna pomoč za prosilce za azil, pa tudi predvidena možnost razlastitve občin in zasebnikov za postavitev zveznih centrov.
Švicarji so danes s 62,4 odstotka podpore soglašali tudi s posodobitvijo zakona o oploditvi z biomedicinsko pomočjo, s čimer so staršem v določenih primerih omogočili predhodno diagnosticiranje zarodkov.
S 67,6 odstotka proti pa so švicarski volivci zavrnili pobudo, da se državna storitvena podjetja, kot so železnice, pošta ali telekomunikacijski ponudnik Swisscom, zakonsko obvežejo, da ne smejo stremeti k dobičku, temveč morajo prihodke vlagati v izboljšave. Prav tako so večinsko, s 70,8 odstotka glasov, zavrnili predlog za nov način financiranja izgradnje cest:
Rezultati referendumov so v Švici zavezujoči.
3