Največ snega v 24 urah je zapadlo leta 1921 v Koloradu, in sicer skoraj dva metra. Najdebelejšo snežno odejo so izmerili leta 1927 na Japonskem - več kot 11 metrov.
V Sloveniji je v četrtek začelo spet snežiti – po napovedih naj bi do sobote v nekaterih krajih po naši državi zapadlo od 20 do 40 centimetrov snega. To je zelo daleč od rekordnega sneženja pred desetletji v Sloveniji.
V eni zimi zapadlo skoraj 30 metrov snega
Še precej manj pa je to od rekordno izmerjenih količin novozapadlega snega in debelin snežnih odej po svetu. Po podatkih na spletni strani weather.com je po meritvah na letni ravni največ snega zapadlo na smučišču na gori Mount Baker (malo nad 1.000 metrov nadmorske višine), in sicer v zimi 1998-1999.
Na tem smučišču, ki leži v bližini mesta Bellingham v ameriški zvezni državi Washington, je padlo kar 2.896 centimetrov snega oziroma skoraj trideset metrov.
Japonski Sukajo Onsen – najbolj zasneženo mesto na svetu
Pred tem je imela rekord gora Mount Rainier – na skoraj 4.400 metrov veliki gori v ameriški zvezni državi Washington je v zimi 1971-1972 zapadlo 2.850 centimetrov snega.
Največ snega je povprečju na letni ravni padlo v mestu Sukajo Onsen na severu japonskega otoka Honšu. Tu je med letoma 1981 in 2010 vsako zimo v povprečju padlo 1.764 centimetrov snega. Mesto ima približno toliko prebivalcev kot Ljubljana in velja za najbolj zasneženo mesto na svetu.
Milijonska snežna prestolnica in več kot 11-metrska snežna odeja
Če je Sukajo Onsen najbolj zasneženo mesto na svetu, pa je najbolj zasneženo milijonsko mesto na svetu japonsko mesto Sapora. V po zimskih športnih dogodkih znanem mestu, ki leži na otoku Hokaido, na zimo v povprečju zapade 595 centimetrov snega.
Najbolj debela snežna odeja (1.182 centimetrov oziroma več kot 11 metrov) je bila izmerjena 14. februarja 1927 na gori Ibuku na največjem japonskem otoku Honšu. Rekordna snežna odeja je bila izmerjena na nadmorski višini 1.200 metrov.
Ko se srečata hladen gorski in vlažen tihooceanski zrak
Pred tem je bila rekordna snežna odeja v višini 1.150 centimetrov izmerjena marca 1911 v kalifornijskem kraju Tamarack na nadmorski višini 2.100 metrov.
Značilno je, da vsi zgoraj omenjeni kraji ležijo v goratih področjih, ki so blizu Tihemu oceanu. Prav stik med hladnim, gorskim območjem in vlažnim zrakom, ki prihaja s Tihega oceana, ima za posledico obilne snežne padavine.
Novozapadli sneg v eni sami snežni ujmi
Zato ne čudi, da je v ameriškem smučišču na kalifornijski gori Mount Shasta, ki spada v prej omenjeno območje obilnih snežnih padavin, februarja 1959 v šestih dneh neprekinjenega sneženja zapadlo kar 481 centimetrov snega.
To je po spletni strani wunderground.com (World and U.S. Record Snowstorms) uradni rekord na svetu glede količine novozapadlega sneženja v eni sami snežni ujmi.
Skoraj dva metra novega snega v enem dnevu
Po drugem viru (spletna stran The Richest) pa je največ snega v eni snežni ujmi zapadlo leta 1977 med 28. januarjem in 1. februarjem v Buffalu v ameriški zvezni državi New York, in sicer kar 507 centimetrov snega. Spet drugi viri glede snežnega meteža v Buffalu omenjajo pol manjšo številko - 254 centimetrov.
Največ snega v 24 urah na svetu pa je po uradnih podatkih zapadlo v Silver Laku v ameriški zvezni državi Kolorado, ko je 14. in 15. aprila 1921 zapadlo 193 centimetrov snega. V Evropi je v 24 urah največ snega padlo aprila 1959 v Bessansu v francoskih Alpah, in sicer 172 centimetrov.