Torek, 30. 1. 2024, 6.21
9 mesecev, 4 tedne
706. dan vojne v Ukrajini
Vučić: Pospešujemo oboroževanje. Čakamo pomemben sistem iz Rusije.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,64
Aleksandar Vučić je povedal, da čakajo na pomemben sistem iz Rusije, ki se uporablja za elektronsko motenje.
Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je sporočil, da so domači proizvodnji naročili 80 oklepnikov Lazar in 112 oklepnikov Miloš, navedel je tudi, da čakajo na prihod pomembnega sistema za elektronsko vojskovanje iz Rusije. Za kakšen sistem natančno gre, ni povedal. "Pospešujemo oboroževanje, kar finančno ni enostavno. Bližamo se zaključku, potrebujemo še nekatere stvari," je dejal Vučić.
13.29 Vučić čaka na vojaški sistem iz Rusije
12.10 Članice EU z dogovorom glede upravljanja zamrznjenega ruskega premoženja
10.40 Evropski parlament preiskuje očitke o evroposlanki, ki naj bi vohunila za Rusijo
10.15 Ruski napad z droni v Ukrajini zahteval dve življenji
6.15 Stoltenberg in Blinken poudarila pomen nadaljevanja ameriške pomoči Ukrajini
13.29 Vučić čaka na vojaški sistem iz Rusije
Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je danes povedal, da so domači proizvodnji naročili 80 oklepnikov Lazar in 112 oklepnikov Miloš, navedel je tudi, da čakajo na prihod pomembnega sistema iz Rusije.
Vučić je ob predstavitvi oborožitve in vojaške opreme srbske vojske v vojašnici Topčider povedal, da so zagotovljena sredstva za 701 oborožitveni sistem, treba pa je najti še potrebna sredstva za 853 sistemov domače proizvodnje, piše Nova.rs.
"Pospešujemo oboroževanje, kar finančno ni enostavno. Bližamo se zaključku, potrebujemo še nekatere stvari. Pri kolesnikih zaostajamo za sosedi, pri goseničnih oklepnikih smo v veliki prednosti," je rekel.
Dodal je tudi, da čakajo na pomemben sistem iz Rusije.
Generalštab srbske vojske je nedavno, v začetku januarja, sprožil tudi pobudo za ponovno uvedbo obveznosti služenja vojaškega roka. Predlagali so, da bi trajal štiri mesece.
12.10 Članice EU z dogovorom glede upravljanja zamrznjenega ruskega premoženja
Države članice EU so v ponedeljek dosegle politični dogovor o zakonodajni podlagi, ki bi v prihodnje omogočila uporabo prihodkov od zamrznjenega ruskega premoženja za obnovo Ukrajine. Prvi korak predvideva zgolj zamrznitev prihodkov, ki jih imajo finančne ustanove od upravljanja ruskega premoženja.
"Veleposlaniki članic pri EU so dosegli načelni dogovor o predlogu o uporabi presežnih prihodkov, povezanih z zamrznjenim premoženjem, za podporo obnovi Ukrajine," je na družbenem omrežju X v ponedeljek zapisalo belgijsko predsedstvo Sveta EU.
Članice bodo zdaj predvidoma dogovor, katerega podrobnosti zaenkrat niso znane, potrdile na enem od prihodnjih srečanj odbora stalnih predstavnikov, nato pa ga bodo morale potrditi še po pisnem postopku.
Evropska komisija je zakonodajna predloga po dolgotrajni razpravi predstavila sredi decembra lani. Kot so tedaj pojasnili viri pri komisiji, so članice EU od začetka ruske agresije na Ukrajino februarja 2022 zamrznile več kot 200 milijard evrov premoženja ruske centralne banke, ki je na računih evropskih finančnih ustanov oziroma t. i. centralnih klirinško-depotnih družb.
Centralne depotne družbe običajno v največ 24 urah vrednostne papirje prodajalca zgolj posredujejo kupcu. Ker je bilo rusko premoženje zamrznjeno v okviru evropskih sankcij, pa so ti vrednostni papirji ostali na računih finančnih institucij in ustvarjali likvidnost, ki je bila prav tako zamrznjena.
Da bi ohranile vrednost glavnice, klirinško-depotne družbe ta likvidnostna sredstva upravljajo, pri čemer ustvarjajo prihodke, so dodali viri. Koliko so jih ustvarili doslej, na komisiji niso mogli povedati.
Sredi decembra predstavljena zakonodajna predloga bosta po navedbah uradnikov Evropske komisije omogočila zamrznitev teh prihodkov, ki bodo morali ostati na centralni depotni družbi. Te dohodke bodo morali upravljati in ločeno beležiti.
Dolgoročni cilj je vsaj del neto prihodkov od teh vrednostnih papirjev nameniti za povojno obnovo Ukrajine. Vendar pa bo za to potreben nov predlog Evropske komisije.
10.40 Evropski parlament preiskuje očitke o evroposlanki, ki naj bi vohunila za Rusijo
Časnik, ki je članek pripravil v sodelovanju z estonsko novičarsko spletno stranjo Delfi Estonia, latvijskim časopisom Re:Baltica in švedskim časopisom Expressen, se sklicuje na elektronska sporočila med Ždanoko in dvema ruskima uradnikoma. V njih so, kot piše, izrecna in podrobna poročila o delu Ždanoke kot evropske poslanke, zlasti glede spodbujanja proruskega razpoloženja v baltski regiji.
Ždanoka, ki je trenutno nepovezana evroposlanka, trditve časnika odločno zanika.
Kot je v ponedeljek zapisala na družbenem omrežju Facebook, v nasprotju s številnimi latvijskimi znanimi osebnostmi ni bila nikoli povezana s sovjetsko obveščevalno službo KGB in ni sodelovala z nobeno drugo obveščevalno službo.
Evropski parlament je v zvezi z navedbami časnika že uvedel preiskavo, je po pisanju Politica v ponedeljek sporočil tiskovni predstavnik Evropskega parlamenta. Dodal je, da predsednica parlamenta Roberta Metsola te očitke jemlje zelo resno. Po njegovih besedah je zadevo predala svetovalnemu odboru za kodeks ravnanja, v sredo pa jo bo predstavila na konferenci predsednikov parlamenta.
Preiskavo v zvezi z navedbami na račun Ždanoke je uvedla tudi njena nekdanja evropska stranka Evropska svobodna zveza (EFA), ki je v Evropskem parlamentu v politični skupini skupaj z Zelenimi. Ždanoka je morala po pisanju Politica aprila 2022 zapustiti skupino Zelenih/EFA, ker ni hotela obsoditi ruske invazije v Ukrajini. Njena nacionalna stranka ostaja del stranke na krovni ravni EFA.
Ždanoka je bila med 13 poslanci Evropskega parlamenta, ki so marca 2022 glasovali proti resoluciji, ki obsoja rusko invazijo na Ukrajino, še navaja Politico.
Vodja odbora Evropskega parlamenta za pravne zadeve, španski evroposlanec Adrian Vazquez Lazara, je na družbenem omrežju X sporočil, da je njegova politična skupina Renew Europe zahtevala razpravo o t. i. ruski aferi na plenarnem zasedanju v Strasbourgu prihodnji teden.
Tudi latvijska varnostna služba VDD je sporočila, da bo preiskala očitke. Kot so navedli, je poslanska imuniteta Ždanoki pomembno pomagala pri njenih dejavnostih v podporo geopolitičnih interesov Rusije. V Latviji je pomoč tuji državi pri spodkopavanju Latvije kaznivo dejanje šele od leta 2016, zakonske spremembe na tem področju pa sta med drugim spodbudili ruska priključitev Krima leta 2014 in podpora Ždanoke tej potezi Moskve, še navaja Politico.
10.15 Ruski napad z droni v Ukrajini zahteval dve življenji
Ruska vojska je ponoči napadla cilje v več delih Ukrajine z brezpilotnimi letalniki in raketami, pri čemer sta umrli najmanj dve osebi, več pa je ranjenih. Ukrajinska zračna obramba je sestrelila 15 od 35 dronov, so sporočile ukrajinske sile. Obrambno ministrstvo v Moskvi je sporočilo, da so ruske sile sestrelile 21 ukrajinskih letalnikov.
Ruske oborožene sile so ponoči na cilje v vzhodni in južni Ukrajini izstrelile dve raketi in 35 brezpilotnih letalnikov iranske izdelave, pri čemer jih je 20 obšlo sisteme zračne obrambe, 15 pa jih je ukrajinski vojski uspelo sestreliti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V napadih sta umrli dve osebi, ena v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine in ena v regiji Herson, so sporočile lokalne oblasti.
O škodi na civilni in energetski infrastrukturi ter več poškodovanih osebah so poročali tudi iz Kijeva ter regij Dnipropetrovsk, Harkov in Mikolajev. Na fotografiji Kijev.
"Sovražnik je napade usmeril na energetsko infrastrukturo ter civilne in vojaške objekte v bližini frontne črte in državne meje z Rusijo," so še sporočile ukrajinske sile. Predstavniki oblasti v Kijevu so ob tem zahodne zaveznike znova pozvali h krepitvi zmogljivosti ukrajinske zračne obrambe.
Ruska zračna obramba je medtem skupno sestrelila 21 ukrajinskih dronov nad regijama Belgorod in Brjansk v bližini rusko-ukrajinske meje, nad regijama Kaluga in Tula južno od Moskve ter nad polotokom Krim, je po navedbah AFP danes sporočilo obrambno ministrstvo v Moskvi. Poročil o škodi ali žrtvah ni bilo.
6.15 Stoltenberg in Blinken poudarila pomen nadaljevanja ameriške pomoči Ukrajini
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v ponedeljek na novinarski konferenci z generalnim sekretarjem zveze Nato Jensom Stoltenbergom poudaril pomen nadaljevanja ameriške vojaške pomoči Ukrajini.
Stoltenberg je posvaril, da bi zmaga Rusije v Ukrajini opogumila druge avtokratske voditelje po svetu.
Stoltenberg se je v ponedeljek v Washingtonu v Pentagonu pogovarjal z obrambnim ministrom ZDA Lloydom Austinom, kasneje v Beli hiši s svetovalcem za nacionalno varnost ZDA Jakom Sullivanom, danes pa se bo srečal še s kongresnimi voditelji. Glavna tema je težava, ki je nastala zaradi nasprotovanja republikancev potrditvi dodatne pomoči Ukrajini.
Blinken je dejal, da brez ameriške pomoči svet tvega, da izgubi vse, kar je Ukrajini uspelo doseči v dveh letih vojne. "Brez dodatne pomoči bo ogroženo vse, kar je Ukrajina dosegla z našo pomočjo. Poslali bomo močno napačno sporočilo sovražnikom, da nismo resni pri obrambi svobode in demokracije," je dejal Blinken.
Predsednik ZDA Joe Biden je kongres zaprosil za 61 milijard dolarjev dodatne pomoči Ukrajini, vendar republikanci to povezujejo z zaostritvijo politike do migrantov, obenem pa zaradi pozivov Donalda Trumpa zavlačujejo s potrditvijo dogovora z demokrati o tem. Danes jih bo še Stoltenberg skušal prepričati, da je pomoč Ukrajini v nacionalnem interesu ZDA.
"Če ruski predsednik Vladimir Putin zmaga, bo to tragedija za Ukrajince, za vse nas pa bo svet postal nevarnejši. To bo opogumilo druge avtokratske voditelje v Severni Koreji, Iranu in na Kitajskem, da uporabijo silo. Danes je Ukrajina, jutri bo morda Tajvan," je dejal Stoltenberg.
Po Stoltenbergovih besedah so Ukrajinci več kot presegli pričakovanja in si povrnili polovico ozemlja, ki ga je Rusija okupirala po napadu pred skoraj dvema letoma.
Stoltenberg in Blinken sta govorila tudi o turški ratifikaciji vstopa Švedske v zvezo Nato, pri čemer je generalni sekretar zavezništva menil, da bo turškemu primeru kmalu sledila tudi Madžarska. Njen premier Viktor Orban je Stoltenbergu dejal, da se bo parlament na delo vrnil konec februarja in potem naj bi v kratkem opravil ratifikacijo.
Bela hiša je pred tem glede srečanja Stoltenberga in Sullivana sporočila, da sta pozdravila turško ratifikacijo švedskega vstopa v Nato, govorila o julijskem vrhu zavezništva v Washingtonu in povečanju proračunskih deležev za obrambo pri članicah zavezništva, pri čemer jih je vse več blizu cilja dveh odstotkov letno.
Med drugim sta potrdila zavezo vseh članic zveze Nato za obrambo vsake od članic.
